Stazione Parenzana, Seča

Na klancu ob glavni cesti med Portorožem in Sečovljami, kjer je nekdaj stala znana gostilna, spet delajo s polno paro. Le da je tam zdaj pivnica. Ker stoji blizu nekdanje železniške postaje, se imenuje po ozkotirni železnici, ki je povezovala Trst s Porečem.


Varijo svoje pivo, tudi rdeče, zato v oblegani pivnici pridejo na svoj račun predvsem lačni in žejni pivoljubci, restavracijski del pa je nekoliko mirnejši in primeren tudi za kakšen resnejši obrok. Sklicujejo se na tradicijo, zato so pršut, panceto in dimljeno račko postregli na solinarskem coklu.

Obložili so ga še s kozjim trdim sirom, parmezanom, dimljeno piščančjo terino v ovoju pancete in pašteto iz račjih in piščančjih jeter na dušenem jabolku, mariniranem v refošku. Terina je bila presuha, pršut smo jedli že boljši, preostalo pa je reševalo čast solinarskega cokla.


Ob kozarcu odprte malvazije Vinakoper smo ugotavljali, da tudi med odprtimi vini po odlični ceni lahko najdemo dopadljivo pitno vino za prijetno kosilo s prijatelji: arome cvetja, breskve, nektarine, v ustih mehko in harmonično z malenkost grenkobe.

Solata s pečenimi kraljevimi kozicami, mehkimi in sočnimi, bučko, melancano in papriko je bila prelita z ameriškim prelivom. Pri takšnem oljčnem olju, kot ga premoremo, je res škoda, da so tako čist okus zakrili s takšnim dresingom. Stvar okusa pač.


Ocvrte girice so za naš okus vendarle preveč pogrenile in s tem prekrile mineralnost morja, toliko bolj so nam šle v slast ocvrte perutničke. Čez noč jih marinirajo, nato počasi kuhajo in nazadnje ocvrejo. Ravno prav začinjene in dovolj hrustljave smo zmazali brez pomakanja v omako.

Sivi pinot Tilia, 2017, je prinesel svežino, ki je čistila maščobo jedi, da je tudi drugi in tretji grižljaj eksplodiral v ustih. Sadnost, predvsem arome limonine lupine, rumenega jabolka, breskve in eksotičnega sadja, pa je delala krasno ravnotežje s pivniško hrano.


File odličnega boškarina s temno krepko omako je bil perfektno spečen, da je poln okus mesa prišel do izraza, svilnat, mlečen in lahkoten pire zelene pa je bil presenetljivo slasten. Sotirana zelenjava je zaradi čvrstosti zadržala svoje karakteristike, ki so ta krožnik naredile še boljšega. Lepa kombinacija!


Skutna pita je bila sočna in zelo rahla, ravno prav sladka, vsaka pikica omake iz maline, borovnice in zelenega jabolka pa je v ustih poskrbela za prepoznaven in zapeljiv sadni okus.

Hrana je okusna, porcije velike, cene pa ugodne, zato brez rezervacije kaj lahko ostanete lačni, sploh konec tedna. Lastniki, ki so imeli prej restavracijo na portoroškem letališču, so nedvomno poskrbeli za popestritev ponudbe na Obali.

Če so v stari restavraciji stavili na precej bolj sofisticirane krožnike, v novi ponudbi prevladujejo pivniški okusi, pečejo tudi pice, predvsem pa na žaru cvrčijo kosi mesa – njihova rebrca so že zaslovela.