STRES
Ste na robu živčnega zloma? Preverite znake
Če ste nenehno v stresu, slabo spite, imate bolečine v trebuhu, ste morda na meji zmogljivosti.
Odpri galerijo
Spanec je nujen za normalno delovanje. FOTO: Klebercordeiro/Getty Images
Živčni zlom ni medicinski izraz, kot duševna bolezen ne obstaja. Kaj to pomeni, si predstavlja vsak po svoje. Natančne definicije sicer ni, a v splošnem opisuje močan in nenehen stres, občutek, da ste prišli do roba svojih zmogljivosti. Občutka, da ste tik pred živčnim zlomom, vendarle ne gre zanemariti, saj lahko kaže, da nekaj ni v redu z mentalno sliko, zato je dobro poiskati pomoč osebnega zdravnika, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu.
In kateri so znaki, ki kažejo, da je čas za spremembo? Na primer to, da se težko zberete. Stres, zlasti dolgotrajen, vpliva na koncentracijo, osredotočanje; v ekstremnih primerih lahko velika količina stresa povzroči izgubo spomina, kažejo izsledki raziskave, objavljene v American Journal of Psychiatry. Stres vpliva na sproščanje adrenalina, ta pa mišice napolni z energijo, ki jo potrebujemo za boj ali beg. Ko jo porabimo, jo moramo nadomestiti, in to s hrano. Problem nastane, ko smo v stresu, a energije ne porabimo za fizični napor, torej bomo pojedli več, kot potrebujemo. Žal v takih primerih najraje sežemo po mastnih in sladkih živilih, ki nam dajejo občutek zadovoljstva.
Stres in anksioznost se lahko manifestirata tudi kot bolečine v trebuhu; če opazite zaprtje, drisko ali napihnjenost, gre morda za sindrom razdražljivega črevesja, ki je povezan s stresom. Vas ne zanima, kako ste videti? Če ne skrbimo zase, se ne negujemo, prhamo, umivamo zob, las, je to znak, da nekaj ni v redu. Morda imate epizodo depresije, morda čustvenega zloma. Stres vpliva na telo in um in lahko vodi v popolno nezanimanje za vse, od osebne higiene do hobijev. Kronični stres gre z roko v roki s kronično nespečnostjo, ta pa lahko kaže na to, da ste na robu moči. Stres onemogoča sproščanje in kakovosten spanec, če se ne naspimo in organizmu ne omogočimo počitka, okrevanja, bo naslednji dan še huje, še slabše. Pogovorite se z zdravnikom, če težko zaspite ali se ponoči večkrat prebujate.
Stres vpliva tudi na skrbi, sicer majhne lahko postanejo velike. Ljudje, ki so ves čas v stresu, pogosto vse interpretirajo negativno, kar vodi v nenehno skrb, čeprav zanjo nimajo pravega razloga. Gre za občutek izgube nadzora, nemoči, prepričanje, da nikoli ne bo bolje.
In kateri so znaki, ki kažejo, da je čas za spremembo? Na primer to, da se težko zberete. Stres, zlasti dolgotrajen, vpliva na koncentracijo, osredotočanje; v ekstremnih primerih lahko velika količina stresa povzroči izgubo spomina, kažejo izsledki raziskave, objavljene v American Journal of Psychiatry. Stres vpliva na sproščanje adrenalina, ta pa mišice napolni z energijo, ki jo potrebujemo za boj ali beg. Ko jo porabimo, jo moramo nadomestiti, in to s hrano. Problem nastane, ko smo v stresu, a energije ne porabimo za fizični napor, torej bomo pojedli več, kot potrebujemo. Žal v takih primerih najraje sežemo po mastnih in sladkih živilih, ki nam dajejo občutek zadovoljstva.
Kronična nespečnost je lahko opozorilo, da ste na koncu z močmi.
Stres in anksioznost se lahko manifestirata tudi kot bolečine v trebuhu; če opazite zaprtje, drisko ali napihnjenost, gre morda za sindrom razdražljivega črevesja, ki je povezan s stresom. Vas ne zanima, kako ste videti? Če ne skrbimo zase, se ne negujemo, prhamo, umivamo zob, las, je to znak, da nekaj ni v redu. Morda imate epizodo depresije, morda čustvenega zloma. Stres vpliva na telo in um in lahko vodi v popolno nezanimanje za vse, od osebne higiene do hobijev. Kronični stres gre z roko v roki s kronično nespečnostjo, ta pa lahko kaže na to, da ste na robu moči. Stres onemogoča sproščanje in kakovosten spanec, če se ne naspimo in organizmu ne omogočimo počitka, okrevanja, bo naslednji dan še huje, še slabše. Pogovorite se z zdravnikom, če težko zaspite ali se ponoči večkrat prebujate.
Stres vpliva tudi na skrbi, sicer majhne lahko postanejo velike. Ljudje, ki so ves čas v stresu, pogosto vse interpretirajo negativno, kar vodi v nenehno skrb, čeprav zanjo nimajo pravega razloga. Gre za občutek izgube nadzora, nemoči, prepričanje, da nikoli ne bo bolje.
