Ste nenehno utrujeni? Spremenite življenjski slog

Utrujenosti, celo izčrpanosti, dandanes malokdo ubeži; lahko se pojavi samostojno kot posledica napornega obdobja, lahko pa je spremljevalka različnih obolenj. Lahko smo kronično utrujeni, a to še ne pomeni, da imamo sindrom kronične utrujenosti!
Ta je nadvse podoben fibromialgiji – simptomatsko, verjetno pa tudi vzročno. »Med strokovnjaki se pojavljajo vprašanja, kakšne so razlike med sindromom fibromialgije in sindromom kronične utrujenosti. Sploh gre za različni bolezni? Mnenja se razlikujejo, vendar jih veliko meni, da sta si bolezni zelo podobni in tudi povezani,« pojasnjuje prim. Mojca Kos-Golja, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije.

»Nekateri celo trdijo, da gre za različico iste bolezni z različnim poimenovanjem, obstaja pa veliko strokovnih člankov, ki ju ločujejo. V nekaterih simptomih se razlikujeta, veliko pa imata skupnih; pri fibromialgiji je glavna težava razpršena mišično-skeletna bolečina, pri kronični utrujenosti pa, kot pove že ime, huda utrujenost. Pri sindromu fibromialgije, kroničnem mišično-skeletnem bolečinskem sindromu, je poleg razpršenih bolečin še veliko drugih težav in simptomov, kot so okorelost, prebavne težave, motnje sečil, nespečnost, utrujenost, nemirne noge, omotičnost, glavobol, motnje spomina, srbež, koprivnica, suha usta, občutek otekanja in še mnogo drugih. Težave morajo trajati najmanj tri mesece.« Za sindrom kronične utrujenosti pa je značilna predvsem huda utrujenost, ki se niti po počitku ne izboljša: »Prisotni so prizadetost kratkotrajnega spomina ali koncentracije, boleče grlo, rahlo povečane ali občutljive vratne in pazdušne bezgavke in še drugi znaki, ki se pojavljajo tudi pri fibromialgiji. Približno 30 odstotkov bolnikov ima znake depresije ali hude zaskrbljenosti (anksioznosti). Težave morajo trajati najmanj šest mesecev. Nobene bolezni ne smemo zanemariti in ju moramo zdraviti. Nista nevarni, sta pa resni in zelo neprijetni, saj močno poslabšujeta kakovost življenja.«

Da strokovnjaki potrdijo sindrom, mora utrujenost torej vztrajati najmanj šest mesecev, izključiti pa je treba možnost drugih bolezni, ki povzročajo podobne težave, denimo zmanjšano delovanje ščitnice, revmatoidni artritis, lajmsko boreliozo, rakava obolenja, aids, motnje prehranjevanja, zlorabo psihoaktivnih sredstev itn. Kaj točno povzroča sindrom kronične utrujenosti, še ni znano; vzrok je morda samo en, lahko pa je rezultat skupnega delovanja več dejavnikov, ki so lahko virusi, motnje v delovanju imunskega sistema, motnje v delovanju osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza, nevralno pogojena hipotenzija. In koliko ljudi doleti? »Nimamo natančnih podatkov, koliko ljudi v Sloveniji ima sindrom kronične utrujenosti. Tuji viri navajajo prevalenco med 0,2 in 0,4 odstotka. Najpogosteje se začne v starosti od 20 do 40 let, lahko zbolijo celo otroci,« pojasni sogovornica.

Ker točnega vzroka za obolenje ne poznamo, ni niti celostnega zdravila. Z zdravili blažimo simptome, kot so nespečnost, bolečina, motnje razpoloženja, nekateri prisegajo na prehranske dodatke, čeprav znanost njihove učinkovitosti še ni potrdila. Največ bolnikov, ki je uspešno premagalo sindrom, takih je okoli 50 odstotkov (nekateri pozneje sicer še poročajo o nekaterih znakih), prisega na spremembo življenjskega sloga. To pomeni skrbno načrtovanje telesne dejavnosti z ustrezno kombinacijo počitka in aktivnosti; prisluhniti je treba svojemu telesu in se ustaviti, ko nas opozori na pretiravanje. Vsak posameznik mora odkriti svoj ustrezni tempo, žal pa mnogi le nihajo od izboljšanja do vnovičnega poslabšanja. Nekateri lahko bolezen do določene mere nadzorujejo in se naučijo živeti z njo, nekateri poročajo o popolni ozdravitvi, vsekakor pa sta nujna podpora in razumevanje svojcev.