LEKARNA
Ste pozorni na pravilno uporabo zdravil?
V njih lahko pacienti dostopajo do strokovnjakov za zdravila neposredno, brez predhodne najave.
Odpri galerijo
Tudi med epidemijo so delovale nemoteno. FOTO: X-reflexnaja/Getty Images
Zdravila so dokazano podaljšala leta življenja in tudi njihovo kakovost. Seveda pod pogojem, da jih uporabljamo za pravi namen in na pravilen način, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarniške zbornice Slovenije.
»Pri zdravilih na recept sta torej zelo pomembni diagnoza in pravilno izbrana terapija. To opravi zdravnik. V lekarni farmacevt pacientu izda zdravilo, predpisano na recept, in mu svetuje, kako naj ga uporablja, da bo imel od njega kar največ koristi in kar najmanj neželenih učinkov.« Slednji se lahko pojavijo pri vsakem zdravilu; pri nekaterih so bolj, pri drugih manj pogosti, pri nekaterih težji, pri drugih blagi, praviloma pa je večina neželenih učinkov prehodnega značaja.
Ljudje radi pozabimo, da so zdravila tudi tista brez recepta, in njihova čezmerna in napačna uporaba je zdravju škodljiva, opozori sogovornica. Z njihovo pravilno uporabo si lahko pri manjših zdravstvenih težavah hitro in učinkovito pomagamo, je pa nujno, pravi, da se o jemanju zdravil brez recepta vedno posvetujemo s farmacevtom, ne glede na to, katera uporabljamo, sploh če jih jemljemo več sočasno. »Ob zdravilih na recept ljudje uporabljajo še tista brez recepta, prehranska dopolnila, medicinske pripomočke, izdelke za nego. Zato je posvet s strokovnjakom bistven za dobre izide zdravljenja z zdravili.«
Tudi lekarne so nam samoumevne, a ni bilo vedno tako. So pa prav te za zdravje ljudi nujno potrebne, pravi direktorica lekarniške zbornice. »Lekarne so zdravstvene institucije, v katerih lahko pacienti dostopajo do strokovnjakov za zdravila neposredno, brez predhodne najave.
Farmacevtski strokovni delavci svoje delo opravljajo strokovno, neodvisno in v skladu z etičnimi standardi. Zato je res pomembno, da so lekarne razporejene po vsej državi in da je dostopnost do njih čim bolj enakopravna,« pojasni mag. Darja Potočnik Benčič.
»V Sloveniji smo v zadnjih 18 letih odprli malo manj kot 100 novih lekarniških enot. Zdravljenje z zdravili je vedno bolj kompleksno, tako zaradi več sočasnih bolezni kot zaradi težkih bolezni, ki se danes pogosto zdravijo v domačem okolju. Zato so predlagane spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, ki bodo, kot že kaže praksa drugih evropskih držav, ki so šle po tej poti, bistveno poslabšale dostopnost v manjših in odročnih krajih. Na obrobju se lekarne zapirajo,« je do sprememb o lekarniški dejavnosti, ki jih želijo uvesti pri nas, kritična direktorica Lekarniške zbornice Slovenije. Kot pravi, je cilj teh sprememb, da bi se povečalo število lekarn v večjih mestih, vendar bo to za ljudi slabše, saj bodo imele manj zaposlenih strokovnih delavcev, slabše zaloge zdravil in ponujale bodo slabše storitve. V nobeni državi deregulacija ni prinesla nižjih cen. Prej obratno.
»Lekarne zagotavljajo kakovostna zdravila na recept, zdravila brez recepta, medicinske pripomočke, prehranska dopolnila, še veliko bolj pa svetovanje o njihovi varni, pravilni in učinkoviti uporabi. Z znanjem in novimi storitvami, kot so npr. pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled, osebna kartica zdravil, farmacevtska skrb, farmacevtski strokovni delavci sledimo potrebam ljudi.«
Slovenske lekarne so tudi ves čas epidemije normalno delovale in pacientom omogočale dostop do zdravil in drugih izdelkov. Lekarniški farmacevti so reševali mnoge težave ljudi, ki niso mogli do svojega zdravnika, lahko pa so dostopali do farmacevta.
Zdravila lahko izboljšajo kakovost življenja, če jih uporabljamo pravilno in za pravi namen. FOTO: Mj_prototype/Getty Images
»Pri zdravilih na recept sta torej zelo pomembni diagnoza in pravilno izbrana terapija. To opravi zdravnik. V lekarni farmacevt pacientu izda zdravilo, predpisano na recept, in mu svetuje, kako naj ga uporablja, da bo imel od njega kar največ koristi in kar najmanj neželenih učinkov.« Slednji se lahko pojavijo pri vsakem zdravilu; pri nekaterih so bolj, pri drugih manj pogosti, pri nekaterih težji, pri drugih blagi, praviloma pa je večina neželenih učinkov prehodnega značaja.
Ljudje radi pozabimo, da so zdravila tudi tista brez recepta, in njihova čezmerna in napačna uporaba je zdravju škodljiva, opozori sogovornica. Z njihovo pravilno uporabo si lahko pri manjših zdravstvenih težavah hitro in učinkovito pomagamo, je pa nujno, pravi, da se o jemanju zdravil brez recepta vedno posvetujemo s farmacevtom, ne glede na to, katera uporabljamo, sploh če jih jemljemo več sočasno. »Ob zdravilih na recept ljudje uporabljajo še tista brez recepta, prehranska dopolnila, medicinske pripomočke, izdelke za nego. Zato je posvet s strokovnjakom bistven za dobre izide zdravljenja z zdravili.«
Pomen lekarne
Tudi lekarne so nam samoumevne, a ni bilo vedno tako. So pa prav te za zdravje ljudi nujno potrebne, pravi direktorica lekarniške zbornice. »Lekarne so zdravstvene institucije, v katerih lahko pacienti dostopajo do strokovnjakov za zdravila neposredno, brez predhodne najave.
Farmacevtski strokovni delavci svoje delo opravljajo strokovno, neodvisno in v skladu z etičnimi standardi. Zato je res pomembno, da so lekarne razporejene po vsej državi in da je dostopnost do njih čim bolj enakopravna,« pojasni mag. Darja Potočnik Benčič.
Za ženskeŠestindvajseti september je dan slovenskih lekarn in je vedno namenjen pacientom in drugim uporabnikom. Ob letošnjem, 17. dnevu slovenskih lekarn so se odločili pozornost nameniti ženskam. V knjižici Zdravila in ženske, ki bo v lekarnah na voljo brezplačno, so avtorji naredili pregled najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ženske, pozornost pa je namenjena tudi kontracepciji in neplodnosti.
»V Sloveniji smo v zadnjih 18 letih odprli malo manj kot 100 novih lekarniških enot. Zdravljenje z zdravili je vedno bolj kompleksno, tako zaradi več sočasnih bolezni kot zaradi težkih bolezni, ki se danes pogosto zdravijo v domačem okolju. Zato so predlagane spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, ki bodo, kot že kaže praksa drugih evropskih držav, ki so šle po tej poti, bistveno poslabšale dostopnost v manjših in odročnih krajih. Na obrobju se lekarne zapirajo,« je do sprememb o lekarniški dejavnosti, ki jih želijo uvesti pri nas, kritična direktorica Lekarniške zbornice Slovenije. Kot pravi, je cilj teh sprememb, da bi se povečalo število lekarn v večjih mestih, vendar bo to za ljudi slabše, saj bodo imele manj zaposlenih strokovnih delavcev, slabše zaloge zdravil in ponujale bodo slabše storitve. V nobeni državi deregulacija ni prinesla nižjih cen. Prej obratno.
Sledijo potrebam
»Lekarne zagotavljajo kakovostna zdravila na recept, zdravila brez recepta, medicinske pripomočke, prehranska dopolnila, še veliko bolj pa svetovanje o njihovi varni, pravilni in učinkoviti uporabi. Z znanjem in novimi storitvami, kot so npr. pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled, osebna kartica zdravil, farmacevtska skrb, farmacevtski strokovni delavci sledimo potrebam ljudi.«
Zdravljenje z zdravili je vedno bolj kompleksno zaradi več sočasnih bolezni in težkih bolezni, ki jih pogosto zdravimo doma.
Slovenske lekarne so tudi ves čas epidemije normalno delovale in pacientom omogočale dostop do zdravil in drugih izdelkov. Lekarniški farmacevti so reševali mnoge težave ljudi, ki niso mogli do svojega zdravnika, lahko pa so dostopali do farmacevta.
