Ste utrujeni ali izgoreli?
Sindrom izgorelosti je stanje, ki se pojavi pri ljudeh, ki se zaradi stresa na delovnem mestu dolgo počutijo preobremenjeni, izčrpani in frustrirani. Simptomi vključujejo kronično utrujenost, zmanjšano zmogljivost, nezmožnost koncentracije, razdražljivost, slabo razpoloženje in izgubo motivacije. Je bolezen, ki jo je mogoče diagnosticirati,« navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v publikaciji Duševno zdravje na delovnem mestu.
Pri izgorelosti je, v nasprotju z utrujenostjo, prisoten stres.
Izgorelost se razlikuje od delovne izčrpanosti. »Slednja je normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom, medtem ko pri izgorelosti počitek ne zadostuje,« poudarja NIJZ.
Izgorelost se razvija počasi, lahko več let. »Sprva so prisotne visoke delovne zahteve, visoka stopnja stresa na delovnem mestu in visoka pričakovanja. Zahteve dela so višje od resursov, delo pa ne izpolnjuje posameznikovih pričakovanj. Sčasoma posameznik postane kronično utrujen, pojavita se psihična in fizična izčrpanost. Lahko se pojavijo tudi motnje spanja in druge zdravstvene težave, kot so glavobol in različne bolečine. Kasneje se pojavijo apatija, depresivnost, dolgočasje, negativen odnos do dela. Posameznik postane ciničen, ravnodušen (depersonalizacija). V zadnji stopnji procesa izgorevanja občuti obup in nemoč. Do samega sebe čuti odpor, prav tako do drugih ljudi in vseh stvari, lahko se pojavijo občutki krivde, nezadostnosti,« razlagajo.
Znaki in simptomi izgorelosti se pojavljajo na več ravneh. Na področju mišljenja se med drugim kažejo kot brezup, pozabljivost, nezmožnost koncentracije, v čustveni sferi kot jokavost, razdražljivost ali izguba smisla za humor. Telesni znaki so denimo glavobol, nespečnost in slabost, vedenjski hiperaktivnost in impulzivnost, povečano uživanje kofeina, pa tudi drugih opojnih in prepovedanih substanc, prepiri s sodelavci ali kompulzivno pritoževanje. Na ravni motivacije se izgorelost lahko kaže v obliki izgube vneme za delo, vdanosti v usodo, razočaranja. Pri običajni utrujenosti razpoloženjskih in motivacijskih težav ni.
Pomembno je tudi, da prosimo za pomoč sodelavcev, ko jo potrebujemo, ter delamo timsko. Morebitne težave v odnosih s sodelavci in nadrejenimi rešujemo sproti. Če pri tem nismo uspešni, razmislimo o zamenjavi delovnega mesta ali koncu določenih odnosov.
Glede na to, da se izgorelost razvija postopoma, jo lahko z določenimi ukrepi preprečimo. V strokovno podprti publikaciji Duševno zdravje na delovnem mestu med drugim svetujejo, naj naloge, ki jih moramo opraviti, razvrstimo po pomembnosti in si vsak dan sproti pripravimo načrt dela, da si postavimo realne, dosegljive cilje, pri doseganju katerih se ne bomo povsem izčrpali, in si privoščimo redne odmore ter si vzamemo čas za počitek. Ves čas je dobro biti pozoren na stopnjo izgorelosti in ukrepati, ko je treba.
