Ste utrujeni ali že izgoreli?
Ste izgoreli ali le utrujeni? Četudi se zdi to vprašanje še tako preprosto, je nanj včasih zelo težko odgovoriti. Izgorelost ali kronično obliko utrujenosti je včasih tako zelo težko prepoznati, da se je posamezniki zavejo šele, ko je že prepozno. Kljub vsem naporom, da bi se je rešili, jim na koncu ne preostane drugega, kot da se obrnejo na pomoč k strokovnjaku.
Izgorelost je povezana s stresom, a med njima obstajajo razlike, kot pravijo strokovnjaki. Pri stresu, ki je posledica nenehnih pritiskov narediti več in več, je človek res utrujen, a ima občutek, da ima situacijo pod nadzorom oziroma da bo po nekajdnevnem počitku spet lahko normalno zadihal.
Tisti, ki so izgoreli, se ves čas počutijo prazne in celo duševno izčrpane, ne vidijo nobenega upanja na pozitivne spremembe; postanejo apatični. Na delovno mesto na primer hodijo brezvoljni, bolni, zaradi vse slabše zbranosti in koncentracije pogosteje delajo napake. Kakovost dela pada, trpijo rezultati; ko se prikrade še občutek nemoči, posameznik zapade v začaran krog.
Tri vrste izgorelosti
Strokovnjaki ločijo tri vrste izgorelosti na delovnem mestu. Prva, preobremenitvena, se zgodi, ko iz dneva v dan delate vedno več in več, ker hlepite po uspehu; na eni strani boste morda na koncu v službi zaradi tega res bolj cenjeni in boste imeli boljšo plačo, a na žalost za ceno slabšega zdravja.
Pri stresu, ki je posledica nenehnih pritiskov narediti več in več, je človek res utrujen, a ima občutek, da ima situacijo pod nadzorom.
Izgoreli lahko postanete tudi zato, ker se v službi dolgočasite, ker imate občutek, da vas premalo cenijo, in ker ste prepričani, da ste sposobni zahtevnejših nalog, a vam delodajalec tega ne omogoča. Sčasoma postanete cinični in se začnete izogibati odgovornosti. Pri tretji vrsti izgorelosti zaradi neuspehov v službi začnete razmišljati, da ste nesposobni za delo, oziroma začnete dvomiti o svojih sposobnostih, talentih in dosežkih.
Spopad s stresom
Utrujenost lahko po drugi strani prepoznate po tem, da zaradi nje vaše duševno zdravje ne trpi oziroma da boste povsem kot novi že po krajšem sprehodu ali denimo po sproščanju v savni. Pri izgorelosti se lahko posledice kažejo tako na duševnem kot fizičnem zdravju. Raziskave so pokazale, da se zaradi nenehnega stresa povečuje možnost za nastanek povišanega holesterola, sladkorne in srčno-žilnih bolezni, glavobolov ter prebavnih težav.
Vsemu temu se lahko izognete s spremembo življenjskega sloga, ki poleg uživanja zdrave in uravnotežene prehrane obsega še redno telesno aktivnost ter izogibanje alkoholu in kajenju, poleg tega pa ves čas skrbite za svoje psihično zdravje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da se naučite uspešnega spoprijemanja s stresom, učinkovitega reševanja težav in problemov, sproščanja in umirjanja, uporabe čuječnosti na delovnem mestu in da ne odlašate več.
V zvezi s slednjim na NIJZ pravijo, da smo vsi nagnjeni k odlašanju, a da iz izkušenj vemo, da dlje ko odlašamo, večja je verjetnost, da naredimo nepremišljeno napako, zamudimo časovne roke ali stvari sploh ne opravimo. Zato na svojem koledarju vnaprej določite pomembne zaključne roke in obsežne naloge razdelite na več majhnih.
Čuječnost na delovnem mestu
Na NIJZ razložijo, da je čuječnost pristop, ki uči namernega usmerjanja pozornosti na sedanjost, pri čemer sprejmemo svoje misli in občutke in ne vrednotimo svojega notranjega doživljanja. »Proti svojim mislim in občutkom se ne poskušamo boriti ali jim ubežati, in to je po navadi že dovolj, da neprijetna čustva in misli izgubijo svojo moč,« pravijo in še, da nam čuječnost pomaga, da izstopimo iz ustaljenih in pogosto škodljivih vzorcev vedenja.
