ZA ZDRAVJE
Ste vedeli, da holesterol ogroža tudi suhe
Mnogi so prepričani, da imajo povišane vrednosti holesterola le debeli ljudje, a to ne drži.
Odpri galerijo
Suhi ljudje z zvišano ravnjo holesterola v krvi imajo večinoma družinsko hiperholesterolemijo, ki je genetsko povzročena. Ima jo eden na 230 ljudi, pojasnjuje prim. Matija Cevc, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. »Obstaja tudi poligenska oblika, ki je še pogostejša, le raven holesterola je pri tej nekoliko nižja.«
Zvišane maščobe ima tudi veliko Slovenk in Slovencev, zlasti pogosta je družinska mešana dislipidemija, ki naj bi jo imelo 6 odstotkov prebivalcev, še več pa je takih s povzročeno (sekundarno) dislipidemijo, pravi prim. Cevc.
»To so zlasti predebeli (takih je pri nas več kot 17 odstotkov) oziroma prekomerno prehranjeni (v Sloveniji skoraj 40 odstotkov prebivalcev), pa tudi tisti s slabo uravnavano sladkorno boleznijo ali taki, ki jim slabše deluje ščitnica. Natančnih podatkov o deležu bolnikov z motnjo v presnovi maščob in sočasno zvišanim krvnim tlakom sicer nimam, a dejstvo je, da so hipertenzija, sladkorna bolezen in mešana dislipidemija tesno povezani in zelo pogosto nastopajo skupaj. Po drugi strani je znano, da pride pri debeluhih oziroma prekomerno prehranjenih ljudeh, ki shujšajo (in suhi tudi ostanejo), dostikrat do normalizacije krvnega tlaka in tudi ureditve sladkorne bolezni.«
Kako ogroženi so vitki ljudje, ki imajo preveč holesterola, v primerjavi z debelimi s povišanim holesterolom? »Kot sem že omenil, gre pri teh osebah za genetsko motnjo. Če se razkrije že v otroštvu, so ti otroci za okoli 100-krat bolj ogroženi za pojav zgodnje srčno-žilne bolezni kot njihovi vrstniki. Če pa se motnja razkrije pri odraslem, je taka oseba za več kot 13-krat bolj ogrožena. Po drugi strani ima 76 odstotkov oseb, ki so doživele zgodnjo srčno-žilno bolezen, kombinirano dislipidemijo, zvišan krvni tlak ter trebušno debelost. Skratka, družinska hiperholesterolemija je izredno ogrožajoče stanje, no, niti kombinirana dislipidemija ni 'prijazna'.«
Kako učinkovito znižujejo holesterol zdrav življenjski slog in prehranska dopolnila? Pri bolnikih z družinsko hiperholesterolemijo je učinek zdravega življenjskega sloga na raven lipidov dokaj skromen, po drugi strani pa pri tistih s kombinirano dislipidemijo brez ustrezne prilagoditve življenjskih navad (energetsko prilagojena mediteranska prehrana, shujšanje, aerobna telesna dejavnost, opustitev alkohola …) ne bomo mogli znižati krvnih maščob, poudarja zdravnik.
Je poleg spremembe življenjskega sloga priporočljivo jemati prehranska dopolnila? »Nekaj raziskav je pokazalo, da bi lahko z nekaterimi prehranskimi dopolnili dejansko znižali raven holesterola. Žal nikoli ne vemo, ali res vsebujejo tisto, kar prodajalci obljubljajo, zato sem do njih zelo zadržan. Kitajci so recimo dokazali, da lahko s pripravkom rdečega kvašenega riža znižamo holesterol in tudi ogroženost bolnikov. Vendar so uporabljali preverjen in nadzorovan preparat, v katerem je bilo okoli 10 mg monakolina K. Ko so preverjali prehranska dopolnila z rdečim kvašenim rižem, se je izkazalo, da je vsebnost učinkovine pri istem proizvajalcu izrazito nihala ter vsebovala tudi do 100-krat manj učinkovine.«
Podobno velja za pegasti badelj (ni vseeno, iz katerega dela rastline se pripravek izdeluje, kdaj je bil nabran, kje je rasel) in omega 3 večkrat nenasičene maščobe (da bi učinkovale, jih je treba zaužiti 3–4 g); pomembno je, kje so bile ribe ulovljene, kateri del uporabljajo za pridobivanje omega 3.
Zvišane maščobe ima tudi veliko Slovenk in Slovencev, zlasti pogosta je družinska mešana dislipidemija, ki naj bi jo imelo 6 odstotkov prebivalcev, še več pa je takih s povzročeno (sekundarno) dislipidemijo, pravi prim. Cevc.
»To so zlasti predebeli (takih je pri nas več kot 17 odstotkov) oziroma prekomerno prehranjeni (v Sloveniji skoraj 40 odstotkov prebivalcev), pa tudi tisti s slabo uravnavano sladkorno boleznijo ali taki, ki jim slabše deluje ščitnica. Natančnih podatkov o deležu bolnikov z motnjo v presnovi maščob in sočasno zvišanim krvnim tlakom sicer nimam, a dejstvo je, da so hipertenzija, sladkorna bolezen in mešana dislipidemija tesno povezani in zelo pogosto nastopajo skupaj. Po drugi strani je znano, da pride pri debeluhih oziroma prekomerno prehranjenih ljudeh, ki shujšajo (in suhi tudi ostanejo), dostikrat do normalizacije krvnega tlaka in tudi ureditve sladkorne bolezni.«
Zvišano raven holesterola v krvi ima kar veliko suhih ljudi; večinoma imajo družinsko hiperholesterolemijo, ki je genetsko povzročena.
Kako ogroženi so vitki ljudje, ki imajo preveč holesterola, v primerjavi z debelimi s povišanim holesterolom? »Kot sem že omenil, gre pri teh osebah za genetsko motnjo. Če se razkrije že v otroštvu, so ti otroci za okoli 100-krat bolj ogroženi za pojav zgodnje srčno-žilne bolezni kot njihovi vrstniki. Če pa se motnja razkrije pri odraslem, je taka oseba za več kot 13-krat bolj ogrožena. Po drugi strani ima 76 odstotkov oseb, ki so doživele zgodnjo srčno-žilno bolezen, kombinirano dislipidemijo, zvišan krvni tlak ter trebušno debelost. Skratka, družinska hiperholesterolemija je izredno ogrožajoče stanje, no, niti kombinirana dislipidemija ni 'prijazna'.«
Kaj lahko storimo?
Kako učinkovito znižujejo holesterol zdrav življenjski slog in prehranska dopolnila? Pri bolnikih z družinsko hiperholesterolemijo je učinek zdravega življenjskega sloga na raven lipidov dokaj skromen, po drugi strani pa pri tistih s kombinirano dislipidemijo brez ustrezne prilagoditve življenjskih navad (energetsko prilagojena mediteranska prehrana, shujšanje, aerobna telesna dejavnost, opustitev alkohola …) ne bomo mogli znižati krvnih maščob, poudarja zdravnik.
Je poleg spremembe življenjskega sloga priporočljivo jemati prehranska dopolnila? »Nekaj raziskav je pokazalo, da bi lahko z nekaterimi prehranskimi dopolnili dejansko znižali raven holesterola. Žal nikoli ne vemo, ali res vsebujejo tisto, kar prodajalci obljubljajo, zato sem do njih zelo zadržan. Kitajci so recimo dokazali, da lahko s pripravkom rdečega kvašenega riža znižamo holesterol in tudi ogroženost bolnikov. Vendar so uporabljali preverjen in nadzorovan preparat, v katerem je bilo okoli 10 mg monakolina K. Ko so preverjali prehranska dopolnila z rdečim kvašenim rižem, se je izkazalo, da je vsebnost učinkovine pri istem proizvajalcu izrazito nihala ter vsebovala tudi do 100-krat manj učinkovine.«
ZdravilaTistim, katerih ogroženost za zgodnjo srčno-žilno bolezen je visoka ali celo zelo visoka in imajo ob tem zvišano raven holesterola LDL, predpišejo zdravila. Prim. Matija Cevc: »Dokazano je, da se z zgodnjim in učinkovitim zdravljenjem dislipidemije ogroženost bolnikov bistveno zmanjša in se praktično izenači z zdravimi. Več dokazov je tudi, da se z izrazitim znižanjem holesterola LDL (pod 1,8 mmol/L) začno aterosklerotične naplastitve v žilah manjšati. Seveda pa je treba zdravila jemati, saj genetsko pogojenih motenj zaenkrat še ne znamo pozdraviti, znamo pa jih obvladati. Žal skoraj 50 odstotkov bolnikov po šestih mesecih zdravljenje opusti, tako se škodljivo delovanje holesterola nadaljuje.«
Podobno velja za pegasti badelj (ni vseeno, iz katerega dela rastline se pripravek izdeluje, kdaj je bil nabran, kje je rasel) in omega 3 večkrat nenasičene maščobe (da bi učinkovale, jih je treba zaužiti 3–4 g); pomembno je, kje so bile ribe ulovljene, kateri del uporabljajo za pridobivanje omega 3.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro