Ste vedeli, kako je gibanje pomembno za možgane?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, naj se otroci od 5 do 17 let gibajo vsaj uro na dan. Realnost je taka, da te priporočene stopnje pri nas ne dosega niti polovica mladih. Šport je za otroke izjemnega pomena, saj pozitivno vpliva ne le na njihove telesne sposobnosti – razvijajo se njihova koordinacija, motorika, gibljivost, ravnotežje, hitrost in vzdržljivost –, temveč tudi na kognitivni razvoj.
Boljši spomin z več gibanja
Raziskave nevroznanstvenikov namreč kažejo, da imajo otroci, ki so bolje telesno pripravljeni, hitrejšo in bolj intenzivno možgansko aktivnost, torej tudi boljšo pozornost. Kot pojasnjujejo v Slovenskem društvu za nevroznanost Sinapsa, kjer vodijo številne projekte za ozaveščanje javnosti o pomembnosti in vlogi možganov, je za spomin in učenje še posebej pomemben del možganov, ki leži globoko v senčnem režnju in ga imenujemo hipokampus. »V neki študiji so pri posameznikih, ki so bili tri mesece telesno aktivni, opazili povečan pretok krvi v hipokampusu, kar pomeni, da je tam nastalo več možganskih celic. Za te učinke je odgovorna beljakovina imenovana BDNF, ki spada med tako imenovane rastne dejavnike. Zmanjšana tvorba BDNF je značilna za številne duševne motnje, kot so depresija in anksioznost, ter nevrodegenerativne bolezni, kot so demence,« so zapisali na svoji spletni strani zamozgane.si. Telesna vadba torej spodbuja nastanek novih možganskih celic in povezav med njimi ter preprečuje njihov propad, s tem pa ugodno vpliva na spomin in počutje.
Aktivni otroci so aktivni odrasli
Gibanje je kajpak izjemnega pomena za telesno zdravje in počutje nasploh, saj pomaga ohranjati zdravo telesno težo, krepi mišice in kosti ter izboljšuje srčno-žilno zdravje. Pri otrocih, ki se redno gibajo, je manjše tveganje za razvoj čezmerne telesne teže in kroničnih bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. »Izvajanje telesne dejavnosti v otroštvu pomembno vpliva na življenjski slog in zdravstveno stanje odraslega posameznika. Raziskave kažejo, da se zdrav odnos do telesne dejavnosti razvija že v otroštvu do 12. leta ter da so telesno dejavni otroci pozneje tudi telesno dejavni mladostniki in odrasli, ki manj pogosto posegajo po tobačnih izdelkih in alkoholu,« so denimo strokovnjaki s Fakultete za šport zapisali v Slovenskih smernicah za telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Kot so poudarili, je skrb za redno telesno dejavnost otrok v domeni staršev, saj otroci starše opazujejo, jih posnemajo in se od njih učijo.
Najpomembnejši je zgled
Nujno je, da otrokom šport sprva predstavimo med igro. Gibalna aktivnost mora biti zabavna, hkrati pa jim mora biti izziv, ki ga poskušajo premagati. Športna igra z vrstniki je hkrati priložnost za pridobivanje socialnih in komunikacijskih veščin, naučijo se sodelovanja, medsebojne pomoči in tudi discipline.
Vseeno nekateri otroci nad telesno aktivnostjo nikakor niso navdušeni. Kot že omenjeno, najbolj vlečejo zgledi in družinska dinamika, treba jih je spodbujati. Vendar moramo biti pri tem potrpežljivi, nanje ne gre preveč pritiskati ali jih v šport siliti, saj lahko dosežemo nasprotni učinek. Prisluhniti je treba njihovim interesom, jim omogočiti in predstaviti aktivnost, ki bi jih pritegnila, se z njimi pogovarjati, jih pohvaliti, predvsem pa se gibati z njimi. Skupna telesna aktivnost je tudi odličen način za krepitev medsebojnih vezi, ki so v današnjem tempu življenja in med vijuganjem med obveznostmi mnogokrat na preizkušnji. Tako lahko denimo redno organizirate družinske športne dogodke in ustvarite tradicijo, ki bo zdrava in dobrodošla za vse člane družine.
Kdaj je športa preveč?
Četudi v splošnem velja, da so otroci in mladostniki premalo telesno aktivni, se ob veliki izbiri različnih dejavnosti lahko hitro ujamemo tudi v zanko preobremenjenosti s količino usmerjenih treningov, zaradi katerih, roko na srce, izginja tudi šport kot igra, urnik otrok pa je podoben že urniku kakšnega vrhunskega športnika. Otroci med 9. in 12. letom tako vadijo od tri- do štirikrat na teden, med 12. in 15. letom pa že petkrat na teden. Branko Škof, profesor na Fakulteti za šport UL in avtor priročnika Šport po meri otrok in mladostnikov, opozarja, da je pri nas premalo ponudbe programov, ki so namenjeni športni rekreaciji in ne tekmovalnim programom športa za mlade. Zlasti za starostno skupino od 12 do 18 let. »Za mlade te starosti bi morali pripraviti rekreacijske programe, v katerih bi mladostniki igrali košarko, nogomet, plesali itd. brez pritiskov, da morajo biti uspešni. Torej za zabavo in svoje veselje,« pravi. Ob tem je velika težava tudi dejstvo, da se otroci mnogo prezgodaj specializirajo za določen šport ali disciplino, namesto da bi med igro, učenjem in zabavo razvijali športno ustvarjalnost.
*Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Aktivni & zdravje.
