PIMENT
Štirje okusi v eni začimbi
Piment se uporablja pri pripravi tako slanih kot sladkih jedi, v njem pa lahko zaznamo vonje cimeta, klinčkov, muškatnega oreška in popra.
Odpri galerijo
Kupimo lahko mletega ali v zrnu. FOTO: Handmadepictures/Getty Images
Po videzu spominja na poprova zrna, v sebi pa skriva pravo bogastvo okusov in vonjev, zato je uporaben v vrsti jedi, od sladkih do slanih. Domovina pimenta je Srednja Amerika, uspeva v tropskih predelih, kjer je tudi najbolj prisoten v kulinariki, največ pa ga pridelajo na Jamajki.
Uporabljali so ga že stari Maji, ki so z njim bogatili okus čokolade.
Piment je vsestransko uporaben, jedi pa lahko začinimo s celimi ali mletimi zrni. Običajno zrna dodajamo juham, enolončnicam in omakam, medtem ko z mletim pred peko natremo meso. Dodajamo ga tudi marinadam za meso in ribe. Poseben okus bo dal v kis vloženim vrtninam, na primer kumaram ali papriki, tudi pri tem uporabimo celega.
Najdemo ga v številnih suhomesnih izdelkih, predvsem divjačinskih, ponekod ga dodajajo tudi v krvavice. Pri tem igra ne le kulinarično, temveč tudi zdravilno vlogo, saj zaradi protibakterijskih učinkov ščiti živila pred okužbami, na primer s salmonelo. Dodajamo ga k jedem iz riža, sladicam, na primer piškotom in keksom, najdemo ga v receptih za narastke, pudinge in medenjake. Z njim oplemenitimo različne vrste sadja, predvsem se prileže k tropskim okusom manga, ananasa in banan. S pimentom bodo naše vsakdanje jedi dobile nov, poseben okus in dobrodošlo spremembo v vsakdanji kuhinji.
Kljub temu da ga pridelujejo le v Južni Ameriki, se je njegova uporaba razširila po svetu, prvi Evropejec, ki ga je poskusil, je bil menda Krištof Kolumb. Danes je v Evropi značilen predvsem za angleško in švedsko kuhinjo, medtem ko ga na Bližnjem vzhodu in v Indiji bogato dodajajo v kari pa tudi riževe jedi.
Čeprav ga lahko kupimo tudi v mleti obliki, je bolje, da ga sami meljemo sproti, saj hitro izgublja okus in aromo. Lahko ga tudi zdrobimo v terilniku. Kot druge začimbe ga hranimo v dobro zaprtih posodah, najbolje v temnem prostoru. Zrna so plodovi zimzelenega tropskega drevesa, imenovanega pimentovec, ki zraste do deset metrov v višino. Plodove poberejo še nezrele, saj tako ohranijo značilni okus in eterična olja, sušijo jih na soncu.
Je ena od obveznih sestavin začimbne mešanice za kari. FOTO: Tatiana Volgutova/Getty Images
Uporabljali so ga že stari Maji, ki so z njim bogatili okus čokolade.
Piment je vsestransko uporaben, jedi pa lahko začinimo s celimi ali mletimi zrni. Običajno zrna dodajamo juham, enolončnicam in omakam, medtem ko z mletim pred peko natremo meso. Dodajamo ga tudi marinadam za meso in ribe. Poseben okus bo dal v kis vloženim vrtninam, na primer kumaram ali papriki, tudi pri tem uporabimo celega.
Uporabljamo ga pri pripravi riža. FOTO: Angela Kotsell/Getty Images
Najdemo ga v številnih suhomesnih izdelkih, predvsem divjačinskih, ponekod ga dodajajo tudi v krvavice. Pri tem igra ne le kulinarično, temveč tudi zdravilno vlogo, saj zaradi protibakterijskih učinkov ščiti živila pred okužbami, na primer s salmonelo. Dodajamo ga k jedem iz riža, sladicam, na primer piškotom in keksom, najdemo ga v receptih za narastke, pudinge in medenjake. Z njim oplemenitimo različne vrste sadja, predvsem se prileže k tropskim okusom manga, ananasa in banan. S pimentom bodo naše vsakdanje jedi dobile nov, poseben okus in dobrodošlo spremembo v vsakdanji kuhinji.
Kljub temu da ga pridelujejo le v Južni Ameriki, se je njegova uporaba razširila po svetu, prvi Evropejec, ki ga je poskusil, je bil menda Krištof Kolumb. Danes je v Evropi značilen predvsem za angleško in švedsko kuhinjo, medtem ko ga na Bližnjem vzhodu in v Indiji bogato dodajajo v kari pa tudi riževe jedi.
Pogosto se znajde v divjačinskih jedeh.
Čeprav ga lahko kupimo tudi v mleti obliki, je bolje, da ga sami meljemo sproti, saj hitro izgublja okus in aromo. Lahko ga tudi zdrobimo v terilniku. Kot druge začimbe ga hranimo v dobro zaprtih posodah, najbolje v temnem prostoru. Zrna so plodovi zimzelenega tropskega drevesa, imenovanega pimentovec, ki zraste do deset metrov v višino. Plodove poberejo še nezrele, saj tako ohranijo značilni okus in eterična olja, sušijo jih na soncu.
