Stranišča rešujejo življenja

Stranišče obiščemo več kot 2500-krat na leto in je nezavedno eden najpomembnejših elementov vsakega stanovanja. Neurejene sanitarne razmere po svetu so bile v zadnjih dveh letih, ko se borimo z okužbami s koronavirusom, še dodatno breme v številnih državah, kar je povečalo zdravstveno tveganje za številne.

Stranišče velja za iznajdbo, ki je rešila več življenj kot katera koli druga v zgodovini človeštva. Urejene sanitarije namreč izboljšajo higienske in tudi zdravstvene razmere, saj pomembno prispevajo k zmanjšanju pojava številnih kužnih bolezni, ki so v srednjem veku zahtevale ogromno življenj. A še danes, v 21. stoletju, več kot poltretja milijarda ljudi po svetu, vključno z milijardo otrok, živi brez osnovnih sanitarnih prostorov.

Vse to akutno ogroža njihovo zdravje, ugotavljajo strokovnjaki OZN. V takih okoljih se uničujoče bolezni, kot so kolera, malarija, griža in tifus, lahko bliskovito razširijo kot posledica nezadostne higiene. Zaradi neurejenih straniščnih razmer se vsako leto še vedno okuži in umre okoli 1,8 milijona ljudi, kažejo podatki. So tudi glavni vzrok številnih črevesnih bolezni in naj bi vsako leto povzročile približno 432.000 smrti.

Generalna skupščina Združenih narodov je 19. november za svetovni dan stranišč razglasila leta 2013; s tem je želela podpreti prizadevanje za izboljšanje higienskih razmer po svetu. Na ta dan so v ospredju sporočila, da se še vedno premalo zavedamo pomembnosti urejenih sanitarnih razmer, hkrati pa tudi tega, kako pomembna in nujna sta higiena ter umivanje rok pred uporabo stranišča in po njej.

Slednje bi moralo biti samoumevno. Prav tako, da lahko s skrbjo za osnovno higieno preprečimo marsikatero bolezen. S tako preprostim ukrepom, kot je umivanje rok, namreč pripomoremo k zajezitvi različnih nalezljivih bolezni, tudi koronavirusa, s katerim se borimo že skoraj dve leti.

V Sloveniji se je stanje na tem področju v zadnjih desetletjih zelo izboljšalo, beremo na spletni strani Statističnega urada RS. Ob popisu prebivalstva in stanovanj v letu 2018 je bilo pri nas 19.700 (2,9 %) naseljenih stanovanj, ki so bila brez notranjega stranišča, v njih je prebivalo 49.300 (2,5 %) ljudi.

Leta 2011 je bilo brez notranjega stranišča 24.900 (3,7 %) naseljenih stanovanj, v njih pa je prebivalo 64.400 (3,7 %) ljudi. Večina teh stanovanj (71 %) je bila v nemestnih naseljih, našla pa so se tudi v mestih, predvsem v starejših stavbah. Pretežno (v 58 %) je šlo za stare stavbe, grajene pred letom 1945, v katerih živi vedno manj prebivalcev.