Stres gre skozi želodec
Organ, ki kaže na našo psihofizično kondicijo, je želodec. Skozenj gre vse, kar pojemo, in to nam lahko dela težave. Toda te so lahko tudi psihoorganske, nemalokrat so odsev stresa, razburjenja, ki ga doživljamo: od 30 do 70 odstotkov težav z želodcem je povezanih s stresom in našo psiho. Ko nas boli, se moramo odpravljanja težav lotiti celostno, torej ne le spremeniti prehrano, ampak tudi način življenja, zlasti se moramo spopasti s stresom in se posvetiti sprožilcem, ki ga povzročajo, se naučiti sprostiti.
Dobro prežvečimo
Sicer med najpogostejše težave spadajo vnetje želodca in požiralnika (akutna ali kronična), gastroezofagealni refluks (GERB), rane oziroma ulkusi na želodcu in dvanajstniku, kila na preponi, krčne žile požiralnika pri napredovalih boleznih, rak želodca, polipi. Vzroki za težave so različni, in prav zato jih občutimo na različne načine, najpogosteje kot bolečino v predelu žličke, tiščanje za prsnico, tudi spahovanje in bruhanje. Pri hujših oblikah vnetja želodčne sluznice se lahko pojavlja zelo huda bolečina, bruhanje krvi, hujšanje. Pogost je refluks, tok kisline navzgor v požiralnik in žrelo: v tem primeru se pojavljajo kašelj, težka sapa, zgaga in vnetje grla, pekoč občutek v žlički, za prsnico in v vratu.
Zaradi težav z želodcem moramo spremeniti način prehrane, tako bomo lahko simptome precej omilili. Najprej je treba iz prehrane odstraniti vsa živila, ki nam povzročajo težave, zlasti pikantne in začinjene jedi, želodec dražijo tudi kava, alkohol, kajenje. Jemo večkrat na dan, štiri- ali petkrat, obroki naj bodo manjši; hrano je treba zaužiti počasi in vsak grižljaj dobro prežvečiti. Želodec naj bo ves čas ravno prav poln, s tem se izognemo možnosti, da bi pojedli preveč in neprijetno obremenili ta organ. Hrana naj bo kuhana ali parjena, izogibamo se cvrtju. Zadnji dnevni obrok naj bo vsaj dve uri pred spanjem, naj bo lahek.
Pogostejši pri ženskah
Če je zdrav, dobro opravlja svoje naloge. Pri zdravem človeku sta vnos hrane in nastajanje želodčne kisline v ravnovesju. »Želodec, ki izloča dovolj želodčnih sokov in začne prebavo hrane, vpliva tudi na izločanje žolča in sokov trebušne slinavke. Čezmerno izločanje kisline oziroma njen refluks v požiralnik ob slabi zaporni funkciji vhoda v želodec lahko povzroči refluksno bolezen. Žolčni sistem, ki ima pomembno vlogo pri prebavi, sestavljajo žolčnik in žolčni kanali. Do nastanka žolčnih kamnov lahko pride ob preveliki koncentraciji holesterola v žolču ali slabšem praznjenju žolčnika. Kar 20 odstotkov ljudi v razvitem svetu ima žolčne kamne,« je nedavno za Super 50 pojasnil prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., iz Abakus Medica. Tveganje za nastanek žolčnih kamnov se viša s starostjo (nad 40 let), povzročijo jih lahko debelost, stradanje, nosečnost, prehrana z veliko ali premalo maščobami, premalo vlakninami, sladkorna bolezen, tudi bolezni jeter; pogostejši so pri ljudeh, ki jemljejo estrogen in nekatera zdravila za zniževanje lipidov v krvi, ter tistih, ki so utrpeli poškodbo hrbtenjače.
Večja verjetnost je, da se bodo pojavili pri ženskah in ljudeh, katerih družinski člani so že imeli tovrstne težave. Žolčni kamni, ki so lahko veliki od nekaj milimetrov do velikosti žogice za golf, lahko dolgo ne povzročajo težav, potem pa nenadoma nase opozorijo z bolečino pod desnim rebrnim lokom oziroma pod prsnico, s slabostjo in z bruhanjem ter bolečino v rami – napad se lahko pojavi ponoči, po težjem obroku.
Nastanka žolčnih kamnov ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihovo verjetnost, predvsem z zdravim načinom življenja in primerno prehrano z dovolj vlakninami in zdravimi viri maščob.
