ZASKRBLJUJOČE

Osupljivo odkritje: strupi pridejo v telo prek embalaže

Novi študiji sta razkrili, da so materiali, ki so v stiku s hrano, nevaren vir kemikalij.
Fotografija: Z zdravo solato hkrati pojemo tudi škodljivo mikroplastiko. FOTO: Oatawa/Getty Images
Odpri galerijo
Z zdravo solato hkrati pojemo tudi škodljivo mikroplastiko. FOTO: Oatawa/Getty Images

Znanstvenik iz Švice je identificiral 3601 strupeno kemikalijo v plastičnih posodah za shranjevanje, plastenkah za vodo in konzervah – vse so našli tudi v človeški krvi, urinu, laseh in materinem mleku. Med nevarnimi snovmi, ki so pronicale v telo iz embalaže, so bili tudi bisfenol A ali BPA in težke kovine, ki jih povezujejo z rakom in reproduktivnimi težavami. Ločeno je znanstvena ekipa iz Brazilije prišla do še enega osupljivega odkritja. Mikroplastiko so našli v delu nosu, povezanem z možgani, kar bi lahko povezali z alzheimerjevo in parkinsonovo boleznijo.

Nevarne spojine prodrejo v telo prek hrane, ki je shranjena v problematični embalaži. Nevarnost povečuje segrevanje plastičnih posod in shranjevanje še tople hrane v takšnih posodah.

»Za nekatere nevarne kemikalije vemo, da imajo škodljive učinke na zdravje ljudi, in te prihajajo iz embalaže,« je povedala soavtorica študije Jane Muncke. Za embalažo uporabljajo 14.000 kemikalij in nova študija je pokazala, da jih je 25 odstotkov 'večinoma nereguliranih'. »To je osupljivo število in kaže, da so materiali, ki so v stiku s hrano, pomemben vir kemikalij pri ljudeh,« je za CNN povedal Martin Wagner, profesor biologije na norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu. Študija je prva, ki sistematično povezuje kemikalije, ki jih uporabljamo v materialih za pakiranje in predelavo živil, z izpostavljenostjo ljudi.

Bolje kot v plastenki je vodo hraniti v posodah iz drugih materialov. FOTO: Tatiana Dyuvbanova/Getty Images
Bolje kot v plastenki je vodo hraniti v posodah iz drugih materialov. FOTO: Tatiana Dyuvbanova/Getty Images

Tveganje zgodnje smrti

Raziskava, objavljena v Journal of Exposure Science & Environmental Epidemiology, navaja, da so raziskovalci identificirali BPA tako v hrani kot v človeškem telesu. Kemikalija je ostala v izdelkih za otroke, stekleničkah za dojenčke, skodelicah in posodah, dokler jih starši pred več kot desetletjem niso začeli bojkotirati, vendar jo še danes najdemo v embalažah za odrasle. BPA povezujejo s srčnimi boleznimi, erektilno disfunkcijo, sladkorno boleznijo in rakom pri odraslih, ugotovljeno pa je bilo tudi, da povečuje tveganje zgodnje smrti za 49 odstotkov.

Tudi priljubljene plastične posode za shranjevanje izločajo škodljive kemikalije. FOTO: Katarzynabialasiewicz/Getty Images
Tudi priljubljene plastične posode za shranjevanje izločajo škodljive kemikalije. FOTO: Katarzynabialasiewicz/Getty Images

V embalaži so odkrili tudi težke kovine, ki lahko škodujejo človeškemu DNK. V telesu se kopičijo in lahko postanejo strupene ter povzročijo bolezni srca in ožilja, raka ter poslabšajo razvoj možganov in povzročijo nižji IQ pri otrocih.

»Ne razmišljamo o tem, kako (večinoma) plastična embalaža dodaja kemikalije naši hrani, vendar je pomemben vir izpostavljenosti ljudi,« poudarja R. Thomas Zoeller, zaslužni profesor biologije na univerzi Massachusetts v Amherstu.

Oslabljena imunost

Ločena študija, ki je bila prav tako objavljena ta mesec, je identificirala mikroplastiko iz plastenk z vodo v vohalni čebulici. To je majhen del tkiva v nosu, ki je ločen od nosnega kanala, v njem pa so našli od pet milimetrov do enega nanometra plastičnih delcev. Študija, objavljena v reviji Environmental Health, je pokazala, da lahko tkivo ustvari neposredno pot za vstop mikroplastike v možgane, čeprav nobena objavljena študija ni potrdila prisotnosti PFAS v možganih. Raziskovalna skupina, ki jo vodi Univerza v São Paulu v Braziliji, je dejala, da bi lahko mikroplastika dosegla vohalni mehurček prek sistemskega krvnega obtoka, skozi dihalno pot ali s prečkanjem krvno-možganske pregrade.

Mikroplastika ali delci katere koli plastike, ki v dolžino merijo manj kot pet milimetrov, se skrivajo v oceanih, zraku, hrani in celo pitni vodi. Ljudje jih nenehno vdihavamo in uživamo, kar povečuje verjetnost vnetja celega telesa, nevroloških učinkov, poškodb DNK in oslabljenega imunskega odziva.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije