DNK
Suhi zaradi genov
Nekateri ljudje lahko pojedo, kar hočejo, a se ne zredijo, zakaj je tako, so preučevali cambriški znanstveniki in analizirali DNK 14.000 posameznikov.
Odpri galerijo
Mnogi pravijo, da samo pogledajo košček torte, pa so debelejši za pol kilograma. So pa tudi taki, ki lahko pojedo kar koli, pa se jim nič ne pozna. Vitkost je zapisana v DNK, zato ne preseneča, da mnogi lahko ostanejo vitki vse življenje brez pretiranega truda in odrekanja, sporočajo znanstveniki z univerze v Cambridgeu, ki so naredili študijo, v kateri je sodelovalo skoraj 14.000 ljudi različne teže, raziskovalci pa so preučili njihov DNK.
Ugotovili so, da obstajajo geni, ki pospešujejo metabolizem oziroma pomagajo pri hitrejšem zgorevanju maščob ali delajo hrano neprivlačno. In prav te so našli pri več kot 1600 vitkih, zdravih sodelujočih. Pri večini so prav geni zaslužni za to, da jih hrana ne zanima preveč in jedo samo zato, ker – morajo!
Po drugi strani pa obstajajo tudi taki, ki zares lahko pojedo kar koli in ostajajo vitki: okoli 40 odstotkov sodelujočih je povedalo, da imajo radi hrano in jedo vse, kar hočejo, kolikor hočejo, in to brez odrekanja. Znanstvenike zdaj zanima, kaj se dogaja v njihovih telesih, ko se prenajedo, in prav to bo predmet naslednje raziskave. »Tako bi lahko našli zdravilo, ki oponaša učinke, lastnosti teh genov vitkosti, in bi pomagali manj srečnim ljudem zadržati težo v mejah normale,« je dejal Sadaf Farooqi, profesor iz Wellcome-MRC Instituta za metabolno znanost Univerze v Cambridgeu.
»Ugotovili smo, da nekaterih vitkih ljudi hrana ne zanima, in to je zapisano v njihovih genih. Drugi jedo, kolikor hočejo, radi jedo in v hrani uživajo, a se ne redijo. Naša raziskava je pokazala, da so mnogi vitki ljudje taki zaradi genov, in ne zato, ker imajo močno voljo in pazijo na to, kaj dajo v usta,« je dodal.
V raziskavi so sodelovali le zdravi vitki ljudje brez motenj hranjenja, torej naravno vitki, niso pa mogli sodelovati tisti, ki vadijo več kot trikrat na teden: takih je bilo 1622 vitkih, ki so jim odvzeli vzorec sline za DNK in jih primerjali z vzorci malo več kot 10.000 povprečno težkih in skoraj 2000 debelih. Raziskovalci so odkrili štiri nova genska področja, povezana z vitkostjo. Pravijo, da to pojasnjuje, zakaj imajo lahko otroci dveh vitkih staršev prav tako telesno gradnjo.
Med drugim študija potrjuje, da je zgodnja, torej otroška debelost pogosto genska in dokazuje, da se vitki gensko razlikujejo od preostale populacije. Pa vendar je debelost dandanes večinoma pridobljena v odrasli dobi in povezana s sedečim življenjskim slogom ter nenehno dostopnostjo kalorično bogate hrane.
Ugotovili so, da obstajajo geni, ki pospešujejo metabolizem oziroma pomagajo pri hitrejšem zgorevanju maščob ali delajo hrano neprivlačno. In prav te so našli pri več kot 1600 vitkih, zdravih sodelujočih. Pri večini so prav geni zaslužni za to, da jih hrana ne zanima preveč in jedo samo zato, ker – morajo!
Po drugi strani pa obstajajo tudi taki, ki zares lahko pojedo kar koli in ostajajo vitki: okoli 40 odstotkov sodelujočih je povedalo, da imajo radi hrano in jedo vse, kar hočejo, kolikor hočejo, in to brez odrekanja. Znanstvenike zdaj zanima, kaj se dogaja v njihovih telesih, ko se prenajedo, in prav to bo predmet naslednje raziskave. »Tako bi lahko našli zdravilo, ki oponaša učinke, lastnosti teh genov vitkosti, in bi pomagali manj srečnim ljudem zadržati težo v mejah normale,« je dejal Sadaf Farooqi, profesor iz Wellcome-MRC Instituta za metabolno znanost Univerze v Cambridgeu.
Raziskovalci načrtujejo novo študijo, ki bi lahko vodila do odkritja zdravila, s katerim bi manj srečni lahko uravnavali svojo težo.
»Ugotovili smo, da nekaterih vitkih ljudi hrana ne zanima, in to je zapisano v njihovih genih. Drugi jedo, kolikor hočejo, radi jedo in v hrani uživajo, a se ne redijo. Naša raziskava je pokazala, da so mnogi vitki ljudje taki zaradi genov, in ne zato, ker imajo močno voljo in pazijo na to, kaj dajo v usta,« je dodal.
V raziskavi so sodelovali le zdravi vitki ljudje brez motenj hranjenja, torej naravno vitki, niso pa mogli sodelovati tisti, ki vadijo več kot trikrat na teden: takih je bilo 1622 vitkih, ki so jim odvzeli vzorec sline za DNK in jih primerjali z vzorci malo več kot 10.000 povprečno težkih in skoraj 2000 debelih. Raziskovalci so odkrili štiri nova genska področja, povezana z vitkostjo. Pravijo, da to pojasnjuje, zakaj imajo lahko otroci dveh vitkih staršev prav tako telesno gradnjo.
Znanstveniki so našli več genov, ki lahko pospešijo posameznikov metabolizem oziroma pomagajo hitreje pokuriti maščobe.
Med drugim študija potrjuje, da je zgodnja, torej otroška debelost pogosto genska in dokazuje, da se vitki gensko razlikujejo od preostale populacije. Pa vendar je debelost dandanes večinoma pridobljena v odrasli dobi in povezana s sedečim življenjskim slogom ter nenehno dostopnostjo kalorično bogate hrane.