Šum je treba opredeliti: razjasni ga ultrazvočna preiskava
Srčni šum bi lahko opredelili kot nekakšen hrup, ki nastane zaradi prehajanja krvi skozi srčne zaklopke, znotraj srčnih votlin ali v glavnih žilnih strukturah blizu srca. Nastane zaradi vrtinčenja krvi, so zapisali na spleti strani UKC Ljubljana: »Kri se vrtinči oziroma se hitrost toka krvi poveča zaradi zožitve na zaklopkah, različnih defektih v srcu, t. i. luknjice v srcu in na nenormalnih povezavah velikih žil, ki izhajajo iz srca.«
Nastane lahko tudi zaradi povečanega pretoka skozi ustja zaklopk, kot je na primer pri anemiji, povečanem delovanju ščitnice in pri povišani telesni temperaturi. Včasih se sliši šum na srcu, ki se ga ne more točno opredeliti, kje nastaja, pravijo kardiologi, zato je treba vsakega ustrezno preiskati.
Šum na srcu lahko nakazuje na resnejše bolezni srca. Pri otrocih so to lahko prirojene srčne bolezni oziroma malformacije srca, pri odraslih pa gre za pridobljene bolezni, kot sta prolaps mitralne zaklopke in stenoza aortne zaklopke. Resna bolezen, ki jo lahko nakaže srčni šum, je srčno popuščanje.
Zdravnik ga največkrat odkrije po naključju, ko pregleduje posameznika zaradi drugih vzrokov, ali pa ko nekdo toži zaradi najrazličnejših težav, ki jih je mogoče povezati s srcem. Šumi na srcu so lahko naključni ali funkcionalni oziroma nedolžni, kar še ne pomeni, da so posledica katere bolezni. Lahko pa pomeni okvaro ene od srčnih struktur. Če zdravnik pri odkritju šuma sumi na bolezen srca, bo ukrepal in opravil ultrazvočno preiskavo.
Vsak šum na srcu je torej treba opredeliti, pravijo kardiologi. Zelo natančno ga opredelijo le z ehokardiografijo oziroma ultrazvokom srca. S to metodo prikažejo strukture v organi, opredelijo funkcijo srca, merijo hitrosti toka krvi v srcu in v velikih žilah ter na osnovi vseh teh meritev ugotovijo, kaj je vzrok šuma, ter ukrepajo glede na to, kakšno bolezen ugotovijo.
Šum na srcu je lahko nedolžen ali pa znak hude ali manj hude okvare srca. Na splošno velja, da je nenormalno šumenje v srcu bolj intenzivno kot nedolžni šum in ima značilnosti, ki jih zdravnik lažje prepozna. Znaki, ki lahko kažejo na katero resnejšo srčno-žilno bolezen, so kratka sapa oziroma dispneja, otekanje žil v vratu, bolečina v prsnem košu pri naporu, otekanje spodnjih okončin in hitro povečanje telesne mase.
Omejitev telesnega napora je odvisna od narave bolezni.
Tudi palpitacije lahko kažejo, da se v srcu nekaj dogaja; pri teh začne srce iz neznanega vzroka nenadoma neenakomerno utripati, srčni utrip se naglo pohitri, čeprav mirujemo ali celo ležimo, hkrati imamo občutek, da nam bo srce dobesedno skočilo iz prsi, obenem nas lahko oblije vročina.
Da s srcem nekaj ni v redu, lahko kažejo tudi povečana jetra, kronični kašelj, omedlevica ali omotičnost, modrikasta barva kože, predvsem na ustnicah ali prstih. Pri otrocih na težave s srcem kažejo pretirana suhost oziroma vitkost, slab apetit in motnje rasti.
