VITAMINI POZIMI
Sušilnik živil je dobra naložba
Najbolj enostavno in učinkovito živila posušimo v električnih sušilnikih, ki jih na trgu najdemo celo vrsto, za najcenejšega bo treba odšteti manj kot 30 evrov.
Odpri galerijo
Sušenje živil je eden od načinov spravila pridelkov za ozimnico. Najpogosteje sušimo zelišča, priljubljeno pa je tudi sadje. Po zgledu prednikov, ki niso imeli na razpolago zamrzovalnikov, sušimo tudi zelenjavo.
V eni od prejšnjih številk smo pisali o sušenju zelišč, tokrat pa poglejmo, kako se lotimo sadja in zelenjave. V vročem podnebju bi ga lahko sušili na prostem, a ker pri nas po večini ni pravih razmer, si pomagamo z ventilacijsko pečico ali posebnimi sušilnimi aparati oziroma dehidratorji. Seveda lahko sušimo tudi v krušni peči, a to imajo le redka gospodinjstva, poleg tega jo poleti le izjemoma zakurimo. Če imamo na domačem vrtu in v sadovnjaku presežke sadja in zelenjave in smo ljubitelji sušenih vrtnin in sadja, se investicija v sušilni aparat zagotovo izplača. Ne nazadnje niso pretirano dragi, saj enostaven model dobimo že za manj kot trideset evrov, za boljšega pa bo treba odšteti sto in več.
Sušimo lahko večino zelenjave in sadja, odlične pa so tudi gobe, ki si jih v sezoni rasti pripravimo na zalogo. V procesu dehidriranja oziroma sušenja se iz živil odstrani toliko vlage, da je onemogočen razvoj bakterij, kvasovk in plesni, zato je zelo pomembno, da živila posušimo dovolj. Kot smo že zapisali, si pomagamo z navodili in tabelami iz dehidratorju priložene knjižice, z izkušnjami pa bomo sčasoma sami najbolje vedeli, na kakšni temperaturi in koliko časa sušimo katero od živil. Za obstojnost posušenih živil pa je pomemben tudi način shranjevanja, najbolje jih je spraviti v dobro zaprte steklene kozarce, ki jih postavimo v temen prostor. Sadje bo obstojno od 6 do 12 mesecev, zelenjava pa nekoliko manj. Podrobneje o postopkih sušenja pa v prihodnji številki.
V eni od prejšnjih številk smo pisali o sušenju zelišč, tokrat pa poglejmo, kako se lotimo sadja in zelenjave. V vročem podnebju bi ga lahko sušili na prostem, a ker pri nas po večini ni pravih razmer, si pomagamo z ventilacijsko pečico ali posebnimi sušilnimi aparati oziroma dehidratorji. Seveda lahko sušimo tudi v krušni peči, a to imajo le redka gospodinjstva, poleg tega jo poleti le izjemoma zakurimo. Če imamo na domačem vrtu in v sadovnjaku presežke sadja in zelenjave in smo ljubitelji sušenih vrtnin in sadja, se investicija v sušilni aparat zagotovo izplača. Ne nazadnje niso pretirano dragi, saj enostaven model dobimo že za manj kot trideset evrov, za boljšega pa bo treba odšteti sto in več.
Sadje in zelenjava, ki ju sušimo najpogosteje, izgubita predvsem vlago, ohrani pa se precej hranljivih snovi, mineralov in vitaminov.
Cena naj ne bo vodilo
Cena naj sicer ne bo edino vodilo, aparat izberimo predvsem glede na to, koliko ga nameravamo uporabljati in kakšne količine bi radi posušili naenkrat. Izbiramo lahko med različnimi modeli, od manjših, okroglih, ki imajo po večini pet pladnjev, do večjih, pravokotnih, ki spominjajo na manjše pečice, njihovo velikost pa označujemo v litrih. Tako ima na primer večji model, ki ima osem sušilnih pladnjev, prostornino trideset litrov. Pri tem seveda ne pozabimo, koliko prostora imamo na voljo v kuhinji, kjer bo sušilnik stal. Boljši sušilniki imajo tudi ventilacijo, zaradi katere vroč zrak kroži med živili in jih bolj temeljito posuši, možnost nastavitve časa sušenja ter nastavitev tihega oziroma nočnega delovanja. Za občutek še povejmo, da je skupna površina pladnjev pri večjih sušilnikih približno kvadratni meter.
Nikakršna znanost, a s pravili
Sušenje sadja in zelenjave ni velika gospodinjska znanost, vendar je treba poznati nekaj pravil. Tako živila sušimo na temperaturi med 50 in 80 stopinjami, odvisno predvsem od vrste in velikosti zelenjave ali sadja, ki ga nameravamo posušiti. Večino sušimo pri nižji temperaturi, okoli 55 stopinj, nekateri sušilniki pa omogočajo tudi nižje temperature. Sicer pa natančnejša navodila o temperaturah, primernih za različna živila, običajno najdemo v knjižici, ki je priložena aparatu. Vedeti pa moramo, da je postopek sušenja sadja in vrtnin izjemno dolgotrajen, odvisno od vrste in velikosti koščkov, saj lahko traja dva ali celo tri dni.
Sušimo lahko večino zelenjave in sadja, odlične pa so tudi gobe, ki si jih v sezoni rasti pripravimo na zalogo. V procesu dehidriranja oziroma sušenja se iz živil odstrani toliko vlage, da je onemogočen razvoj bakterij, kvasovk in plesni, zato je zelo pomembno, da živila posušimo dovolj. Kot smo že zapisali, si pomagamo z navodili in tabelami iz dehidratorju priložene knjižice, z izkušnjami pa bomo sčasoma sami najbolje vedeli, na kakšni temperaturi in koliko časa sušimo katero od živil. Za obstojnost posušenih živil pa je pomemben tudi način shranjevanja, najbolje jih je spraviti v dobro zaprte steklene kozarce, ki jih postavimo v temen prostor. Sadje bo obstojno od 6 do 12 mesecev, zelenjava pa nekoliko manj. Podrobneje o postopkih sušenja pa v prihodnji številki.