Ta bolezen je tesno povezana z debelostjo
Kot je v lanski februarski Reviji za srce navedla Ana Ogrič Lapajne, dr. med., spec. interne medicine, ima v odrasli populaciji brez pridružene sladkorne bolezni čezmerno telesno težo (ITM med 25 in 29,9 kg/m2) 37,1 odstotka ljudi, debelih (ITM > 30 kg/m2) pa je 17,1 odstotka ljudi. Med sladkornimi bolnicami in bolniki jih ima čezmerno telesno težo 43,3 odstotka, debelih pa je 38,5 odstotka.
Debelih ali čezmerno prehranjenih je čedalje več ljudi, tako med odraslimi kot otroki. Epidemija napredujoče kronične bolezni, za katero je značilno čezmerno ali nenormalno maščevje, vodi v številne zdravstvene zaplete.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob letošnjem svetovnem dnevu debelosti posvetilo novinarsko konferenco debelosti in njenim posledicam.
Po podatkih iz leta 2020 je bilo čezmerno hranjenih in debelih skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije – 39,2 odstotka je imelo čezmerno telesno težo, 19,5 odstotka je bilo debelih.
Posledice debelosti
»Debeli posamezniki imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih najbolj razširjenih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2 – denimo pri ženskah s povečano telesno maso za pet do osem kilogramov se poveča relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni kar za dvakrat, če je telesna masa višja za osem do enajst kilogramov, pa za trikrat –, tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni se pri debelih moških poveča za 46 odstotkov in pri ženskah za 64 odstotkov, povišan krvni tlak pa kar za 2,2-krat pri moških in za 2,75-krat pri ženskah,«
je v sporočilu za javnost oceno podal prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Nadalje je debelosti pripisano breme raka v populaciji 11,9-odstotno pri moških in 13,1-odstotno pri ženskah. Čezmerna telesna masa je povezana s povečanim tveganjem za raka na najmanj 13 anatomskih mestih.
Po navedbah Matije Cevca številne raziskave kažejo veliko povezavo med debelostjo in umrljivostjo zaradi vseh vzrokov in tudi z zgodnejšo umrljivostjo. »Čezmerna masa (opredeljena kot indeks telesne mase (ITM) ≥ 25 kg/m2) in telesna nedejavnost – manj kot 3,5 ure vadbe na teden – skupaj povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti ter 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilkami.«
Krvni sladkor
Za sladkorno bolezen tipa 2, ki jo lahko pogosto preprečimo ali zamaknemo v poznejše obdobje, je med dejavniki tveganja prisotnost bolezni v družini in med nosečnostjo, in kot rečeno, so potencialno ogroženi ljudje s čezmerno telesno težo oziroma debelostjo in starejši, ki imajo navadno že druge bolezni.
Simptomi, ki bi kazali na visoko raven krvnega sladkorja, so odvisni tudi od tipa bolezni, pri sladkorni bolezni tipa 2 jih navadno ljudje ne prepoznajo, tiha bolezen pa povzroča številne zaplete, zlasti nevarna so srčno-žilna obolenja.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da je treba imeti sladkor v mislih ob drugih presnovnih boleznih, povečanem krvnem tlaku, višjih vrednostih krvnih maščob, povečani telesni teži in podobno.
»Težava skoraj nikoli ne pride ena sama,« je za Ono že večkrat poudaril Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine in diabetolog. In svetoval, da naj bi do 45. leta merili sladkor enkrat na leto, po 45. letu pa dvakrat. Kako pomembne so redne samomeritve glukoze v krvi za boljše razumevanje ritma krvnega sladkorja? Smernice so, da je normalna vrednost še vedno od 3,5 do 6,5 mmol/liter, kadar koli ga merimo.
Debelost in neaktivnost
Na že omenjeni tiskovni konferenci o debelosti in njenih posledicah so govorci med drugim opomnili, da zdravstvene težave, povezane z debelostjo, spremljajo tudi psihološke.
»Posamezniki z debelostjo imajo v vseh razvojnih obdobjih od otroštva do pozne starosti več tveganj za razvoj čustveno-vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz in težav na področju mišljenja,« je povzela asist. dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., s Pediatrične klinike v Ljubljani.
»Hkrati pa omenjene težave pripomorejo k temu, da oseba težje obvladuje debelost kot kronično bolezen, z leti se njena stopnja še poveča, s tem pa tudi verjetnost dodatnih zapletov.«
Poudarila je, da je spreminjanje življenjskih navad, ki je ključno pri obvladovanju debelosti, izredno težek proces, saj je povezan z ravnjo motivacije, za katero velja, da je močno nestabilna. »Poleg tega se navade močno zapišejo v možgane in tam ostanejo tudi po tem, ko jih želimo opustiti.«
Zdravila in sodobne terapije za spremljanje in nadzor koncentracije glukoze v krvi imajo pri zdravljenju sladkorne bolezni pomembno vlogo, prav tako ugodno vpliva zdrav življenjski slog z redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano.
»Uspešno zmanjšanje telesne teže je eden izmed ciljev zdravljenja sladkorne bolezni (poleg samega urejanja vrednosti krvnega sladkorja in dobrega nadzora nad arterijsko hipertenzijo ter vrednostmi maščob v krvi),« je med drugim zapisala Ana Ogrič Lapajne.
»Zmanjšanje telesne teže za tri do sedem odstotkov uredi vrednosti krvnega sladkorja, trajno zmanjšanje za več kot 10 odstotkov pa potencialno privede tudi do remisije bolezni in znižuje pojavnost srčno-žilnih težav in umrljivost.«
