Ta duševna motnja je v Sloveniji pogosta, posebno ogroženi so mladostniki in starostniki
Za bolnika z depresivno epizodo so značilni slabo razpoloženje, pomanjkanje zadovoljstva ob prej prijetnih aktivnostih, zmanjšanje energije in upad aktivnosti ter motnje spanja. Lahko so prisotni slabši tek ali pa (redkeje) tolaženje s hrano, slabša koncentracija, izrazita utrujenost, upad samospoštovanja ter občutki krivde ali ničvrednosti. Depresivni bolniki so lahko psihomotorično upočasnjeni in veliko počivajo ali pa se slabo počutje kaže kot nemir, je povedala doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Depresija se deli na blago, zmerno in globljo; blažje oblike je mogoče premostiti samostojno, s podporo bližnjih. Znak za alarm so samomorilne misli, zapiranje pred okolico, da nekdo obleži. »Ob teh znakih je treba poiskati strokovno pomoč pri izbranem osebnem zdravniku, ob pomembnem upadu funkcioniranja pa pri psihiatru. Pojav samomorilnih misli je signal za nujno iskanje strokovne pomoči, v teh primerih svetujemo takojšen obisk pri psihiatru ali obisk urgentne službe,« poudarja dr. Plemenitaš Ilješeva.
Depresija se zdravi z antidepresivi in psihoterapijami, slednja pomaga spreminjati miselne ali vedenjske vzorce, njen učinek je dolgotrajnejši, je pojasnil doc. dr. Jurij Bon, dr. med., spec. psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Poudaril je, da porast uporabe antidepresi zadnja leta – leta 2023 jih je bilo predpisanih tri odstotke več kot leto prej, leta 2022 pa tri odstotke več od preteklega leta – kaže tudi na to, da je depresija prepoznana zgodaj, saj zdravila večkrat predpišejo že osebni zdravniki. Poleg tega to pomeni tudi, da so ljudje bolj pripravljeni spregovoriti o duševnih težavah, ker so te manj stigmatizirane. Pozitivna plat podatkov je tudi, da je s tem uresničen cilj zdravstvene stroke, da bi z bolj varnimi antidepresivi nadomestila pomirjevala. Negativna plat te statistike pa je, da kaže porast depresije v razvitih družbah.
Ogroženi mladostniki in starostniki
Depresija lahko prizadene ljudi vseh starosti in ne glede na življenjske okoliščine. Pogostejša je ob neugodnih zunanjih dejavnikih, kot so revščina, brezposelnost, hujši stresni dogodki in izgube, telesne bolezni, zloraba alkohola ali drog. Posebno ogroženi so mladostniki in starostniki. »Letos objavljeni izsledki Komisije za duševno zdravje mladostnikov poudarjajo, da se njihovo duševno zdravje zadnji dve desetletji slabša po vsem svetu. Predvsem zaradi ekonomske neenakosti, prekarnosti zaposlitev in nezmožnosti ureditve bivalnih razmer, pa tudi zaradi negotovosti glede prihodnosti, skrbijo jih tudi podnebne spremembe in degradacije družbenih struktur,« je povedal doc. dr. Bon.
