Ta pogosta navada škoduje možganom in slabo vpliva na spomin
Če se vam pogosto dogaja, da pozabljate malenkosti, kot so to, kam ste dali ključe, ali kako je ime znancu, je morda čas, da se poglobite v svoje prehranske navade.
Med pogostimi vzroki za pešanje spomina je namreč tudi tako imenovano nepozorno prehranjevanje, torej uživanje hrane med opravljanjem drugih dejavnosti, kot so gledanje televizije, brskanje po družbenih omrežjih ali delo za računalnikom.
Takšen način prehranjevanja ne vpliva slabo le na prebavo, temveč pospeši upad kognitivnih funkcij, zlasti v starejši dobi.
Zdravje možganov se začne že pri mizi
Po besedah nevroznanstvenika Ramona Velazqueza lahko torej že majhna sprememba prehranskih navad pomembno izboljša zdravje možganov.
»Večina se ne zaveda, da vsakodnevne navade, kot je nepozorno prehranjevanje, dolgoročno škodijo spominu,« pravi Velazquez in pojasnjuje:
»Ko jemo brez aktivnega vključevanja možganov, se ne sprožijo vsi kognitivni procesi, ki so ključni za učinkovito prebavo.
Čeprav se ta odvija v želodcu, se dejansko začne v možganih: pogled, vonj in pričakovanje po hrani sprožijo pomembne mehanizme za optimalno absorpcijo hranil.«
Slabe prehranske navade in staranje možganov
Študije kažejo, da so naši možgani s starostjo bolj občutljivi na oksidativni stres in vnetja.
Slabe prehranske navade, kot so pretirano uživanje predelane hrane, sladkorja in nezdravih maščob, lahko te procese okrepijo ter vodijo k hitrejšemu propadanju kognitivnih funkcij, kar je povezano z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot je alzheimerjeva.
Preprosti nasveti za zaščito spomina
Za ohranitev zdravja možganov Velazquez priporoča nekaj preprostih sprememb v vsakodnevni prehrani:
Vzemite si čas za obrok: izogibajte se hranjenju pred televizijo ali med delom.
Jejte počasi: obrok naj traja vsaj 20 minut z rednimi premori med grižljaji.
Vključite vsa čutila: opazujte barve, vonje in teksturo hrane, saj to aktivira možganska področja, ki so ključna za dober spomin.
Z vključitvijo teh enostavnih navad lahko dolgoročno izboljšate kognitivne sposobnosti, si zagotovite zdravje možganov in poskrbite za dober spomin, še posebej po 40. letu starosti, piše 24sata.hr.
