Tako dolgo se moramo nezdravo prehranjevati, da to že pusti škodo na telesu
Vsi vemo, da preveč sladkarij, čipsa, hamburgerjev in podobnih nezdravih živil pusti posledice na zdravju, zdaj pa so znanstveniki ugotovili, da se pojavijo zelo hitro. Manj kot mesec dni nezdravega prehranjevanja, natančneje, tri tedne, že pusti škodo na telesu, kaže nedavna raziskava znanstvenikov z Univerze v Oxfordu. Tudi če se tisti, ki jih uživa, ne zredi, so ta živila zaradi visoke vsebnosti nezdravih nasičenih maščob nevarna za srce.
Pomembna je vrsta, ne količina maščobe.
V raziskavi so eno skupino ljudi prosili, naj uživa hrano z visoko vsebnostjo nasičenih ali polinenasičenih maščob, na primer maslo, torte in pecivo, drugo skupino pa, naj 24 dni jedo živila, ki vsebujejo bolj zdrave polinenasičene maščobe, kot so mastne ribe in oreščki. Čeprav se nobena skupina ni zredila, so imeli tisti, ki so jedli več nasičenih maščob, po koncu preizkusa močno poslabšane osnovne parametre, ki kažejo na večje tveganje za bolezni srca. Imeli so tudi 20-odstotno povečanje količine maščobe, shranjene v jetrih, kar je povečalo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Njihova raven skupnega in slabega holesterola se je dvignila za približno 10 odstotkov.
Nasprotno pa se je zdravje tistih, ki so jedli hrano z visoko vsebnostjo polinenasičenih maščob, znatno izboljšalo. Znižala se je raven skupnega in slabega holesterola v krvi, povečala pa se je zaloga energije v srčni mišici. »Pomembna je vrsta maščobe, ne količina maščobe,« razlaga vodja raziskave Nikola Srnic. »Rezultati kažejo, da lahko prehrana z visoko vsebnostjo nasičenih maščob negativno spremeni dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, tudi če oseba ne pridobi teže,« je dejal doktorski študent medicine. »Po drugi strani smo opazili zaščitne učinke, če je oseba uživala dieto z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščob,« dodaja.
Tudi če se ne zredite, nezdrava hrana škoduje.
Vsaj 30 gramov vlaknin
Strokovnjaki svetujejo, naj za zdravo in vitalno telo pojemo najmanj pet porcij različnega sadja in zelenjave na dan. Osnova obrokov naj bi bili krompir, kruh, riž, testenine ali drugi škrobnati ogljikovi hidrati – idealno je, če izberemo polnozrnate. Na dan moramo pojesti vsaj 30 gramov vlaknin, ki jih poleg v sadju in zelenjavi najdemo tudi v neolupljenem pečenem krompirju in polnozrnatih izdelkih. Del zdrave prehrane so lahko tudi mlečni izdelki ali mlečni nadomestki, a izberite tiste z manj maščobe in sladkorja. Beljakovin, kot so fižol, stročnice, ribe, jajca in meso, naj bo na jedilniku le za vzorec. Na dan naj bi popili tudi najmanj šest kozarcev vode.
