ZA JUHO IN NAMAZ
Tako lahko uporabite čemaž
Čemaž mora najprej pridobiti značilen pekoč okus, šele takrat, to je ravno v tem času, je primeren za nabiranje in uživanje.
Odpri galerijo
Ste že poskusili čemaževe njoke? FOTO: 8vfani/Getty Images
O čemažu, enem prvih znanilcev pomladi, ki ima lastnosti vrtnega česna in množično raste na velikih površinah, le da je veliko bolj zdravilen, je že veliko napisanega. Kako čistilcu telesa, zlasti želodca, črevesja in krvi, kot je nekoč zapisal švicarski župnik Kunzle, in kulinaričnemu mogotcu dati žlahtnost, pa je z nasveti podučil Avgust Miklošič, avtor prve knjige pri nas o tej rastlini, z naslovom Čemaž, vanež in česnovi peski, izdani in ponatisnjeni pred tremi leti.
»Na delavnicah, pred leti so se vrstile od Kolpe do Turjaka, sem vedno izpostavljal detajle pri nabiranju čemaža, hkrati pa omenjal zdravilne učinke na telo in seveda njegov pomen,« razlaga Gorenjec Miklošič, ki že desetletja živi in ustvarja v deželi suhe robe.
Zmota je, da je čemaž najbolj užiten povsem mlad, ko pokuka iz zemlje, pravi. Rastlina mora najprej pridobiti moč (značilen pekoči okus), šele takrat, to je ravno v tem času, je primerna za nabiranje, uživanje in pridelavo pesta, ki naj bi bil v kozarčkih dober vse leto. Ko listi dosežejo vrhunec rasti, izgubljajo moč in niso več primerni za izdelavo pesta, ker zdravilna moč preide v popke, pozneje v cvetove in nazadnje v čebulice.
Večplastni zdravilni učinek čemaža se kaže v čiščenju ožilja in odvajanju težkih kovin iz celic našega telesa v krvni obtok, potem jih izločimo s pomočjo klorofila. To je zelo pomembno, saj so težke kovine vir številnih bolezni, ki počasi napredujejo do resnih zapletov.
A ostanimo pri kulinariki: privlačen je kot samostojna jed, denimo kot juha, primeren je za pripravo namazov. Seveda so kuharske mojstrovine stvar fantazije in se z njim lahko ustvari marsikaj. »Naj poudarim, da je čemaž v zahodnem svetu veliko bolj čislan in cenjen kot pri nas. Lahko bi ga bolje izkoristili v gostinstvu ali turistični ponudbi,« meni Miklošič.
Privlačen je kot samostojna jed, primeren je za pripravo namazov.
Kdor čemaža ne pozna, naj se prej pouči, pri nabiranju naj ga ne meče kot seno v žakelj, ampak pravilno zlaga v košaro, da se lahko pred predelavo še enkrat prepriča, kaj je nabral, priporoča avtor knjige, ki v vseh teh letih šmarnic, s katerimi bi ga lahko zamenjali, na rastišču čemaža še ni videl. In še to: menda je medved po zimskem spancu s čemažem tako obseden, da se ga zaradi čiščenja trebuha naužije do grla. Tudi na Ribniškem so lepo vidne sledi kosmatinčevih tac v rastiščih na zahodnih legah gozdnih jas, v bližini vode.
»A brez skrbi, paziti moramo, da iz gozda ne odnesemo kakšnega klopa, medved bo do svojega priboljška prišel takrat, ko ljudi ne bo blizu,« pravi Miklošič.
Avgust Miklošič, avtor knjige FOTO: Milan Glavonjić
»Na delavnicah, pred leti so se vrstile od Kolpe do Turjaka, sem vedno izpostavljal detajle pri nabiranju čemaža, hkrati pa omenjal zdravilne učinke na telo in seveda njegov pomen,« razlaga Gorenjec Miklošič, ki že desetletja živi in ustvarja v deželi suhe robe.
Zmota je, da je čemaž najbolj užiten povsem mlad, ko pokuka iz zemlje, pravi. Rastlina mora najprej pridobiti moč (značilen pekoči okus), šele takrat, to je ravno v tem času, je primerna za nabiranje, uživanje in pridelavo pesta, ki naj bi bil v kozarčkih dober vse leto. Ko listi dosežejo vrhunec rasti, izgubljajo moč in niso več primerni za izdelavo pesta, ker zdravilna moč preide v popke, pozneje v cvetove in nazadnje v čebulice.
Večplastni zdravilni učinek čemaža se kaže v čiščenju ožilja in odvajanju težkih kovin iz celic našega telesa v krvni obtok, potem jih izločimo s pomočjo klorofila. To je zelo pomembno, saj so težke kovine vir številnih bolezni, ki počasi napredujejo do resnih zapletov.
Izjemno priljubljena je juha. FOTO: Egal/Getty Images
A ostanimo pri kulinariki: privlačen je kot samostojna jed, denimo kot juha, primeren je za pripravo namazov. Seveda so kuharske mojstrovine stvar fantazije in se z njim lahko ustvari marsikaj. »Naj poudarim, da je čemaž v zahodnem svetu veliko bolj čislan in cenjen kot pri nas. Lahko bi ga bolje izkoristili v gostinstvu ali turistični ponudbi,« meni Miklošič.
Privlačen je kot samostojna jed, primeren je za pripravo namazov.
Kdor čemaža ne pozna, naj se prej pouči, pri nabiranju naj ga ne meče kot seno v žakelj, ampak pravilno zlaga v košaro, da se lahko pred predelavo še enkrat prepriča, kaj je nabral, priporoča avtor knjige, ki v vseh teh letih šmarnic, s katerimi bi ga lahko zamenjali, na rastišču čemaža še ni videl. In še to: menda je medved po zimskem spancu s čemažem tako obseden, da se ga zaradi čiščenja trebuha naužije do grla. Tudi na Ribniškem so lepo vidne sledi kosmatinčevih tac v rastiščih na zahodnih legah gozdnih jas, v bližini vode.
»A brez skrbi, paziti moramo, da iz gozda ne odnesemo kakšnega klopa, medved bo do svojega priboljška prišel takrat, ko ljudi ne bo blizu,« pravi Miklošič.
