Tako se lahko borimo proti krčnim žilam
Poleti se zaradi toplega vremena vene bolj razširijo, tok venske krvi se upočasni, zaradi česar lahko več škodljivih snovi in tekočine izstopa skozi vensko steno. To povzroča vnetje na venski steni in ob njej, posledica pa so boleče in težke, mnogokrat napete in otekle noge, nam je pojasnila prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana, in odgovorila tudi na vprašanje, zakaj krčne žile sploh nastanejo in ali jih je mogoče preprečiti. »Nagnjenost k pojavu krčnih žil, ki so ena od oblik bolezni ven, je dedna. Če imata varice oba starša, je možnost, da jih bomo imeli tudi mi, več kot 70-odstotna. Tudi način življenja pripomore k nastanku bolezni, še zlasti sedenje ali stanje v prisilnih položajih brez gibanja, ko naše mišice na nogah ne stiskajo ven, še zlasti če se to dogaja v vročini.« Če imamo varice v družini, zdravnica priporoča, da že preventivno nosimo kompresijske nogavice, ki lahko preprečijo nastanek bolezni.
Če veliko sedimo, bi morali vstati vsake pol ure in narediti nekaj korakov, si pri sedenju podložiti pručko in izvajati stopalne vaje. Dobro se je tudi izogibati kopanju v vroči vodi in sončenju v najhujši vročini.
Kako deluje terapija s kompresijo?
»Venska stena je v nasprotju z arterijsko nekoliko tanjša. V njej je manj elastičnih vlaken in se ni sposobna krčiti, da bi pošiljala kri iz nog navzgor proti srcu. Zato to funkcijo opravljajo mišice na golenih in stopalih, nekoliko manj na stegnih. To krčenje oziroma delovanje mišic imenujemo mišična črpalka. Zato je redno gibanje izrednega pomena. Vendar tudi to ni dovolj, če so naše vene že razširjene oziroma je venska bolezen napredovala v vensko popuščanje – ko nogi začneta otekati. Takrat moramo gibanju dodati še stiskanje od zunaj s povoji, kompresijskimi nogavicami oz. velkro materiali, ki preprečujejo otekanje. Kompresija daje venskemu sistemu oporo tako, da široko veno s stiskanjem zoži, zato venske zaklopke, ki so v venah na nogah na vsakih 8 do 10 cm, spet tesnijo,« je povedala o zdravljenju in preventivi s kompresijo.
Venske zaklopke (to niso enake zaklopke, kot so v srcu, da ne bo pomote) delujejo kot enosmerni ventil, ki omogoča tok krvi samo v smeri proti srcu. Toda pri krčnih žilah, ki so že zelo razširjene, ne tesnijo več. Kot je pojasnila dermatovenerologinja, zato nastane t. i. povratni tok venske krvi oziroma refluks. »Z zastojem te venske krvi pa zastajajo tudi vse škodljive snovi, ki bi morale iztekati navzgor proti srcu in naprej. Te škodljive snovi povzročajo vnetje na venski steni in v koži, zastoj tekočine pa otekanje. Vse skupaj lahko privede do venske razjede – rane na nogi.«
Kako jih pozdraviti?
Da se težave ne bi tako stopnjevale, je kajpak priporočljivo čim prej zdraviti večje krčne žile, najpozneje pa, ko sistem že popušča oz. začneta nogi otekati. Pomembno je, da z operacijo preprečimo vnetje, ki se kaže najprej s srbečim občutkom na golenih, pekočino ter pozneje s temnimi lisami in na koncu z rano na nogi. »Osnovni način zdravljenja je kompresijska terapija. Dokler nam nogi ne otekata, so dovolj preventivne medicinske nogavice. Ko se otekanje že pojavi, je treba najprej oteklino stisniti s povoji, nato pa uporabiti kompresijske nogavice, ki se delijo v več razredov od I do IV, glede na moč stiskanja noge v gležnju,« je opisala Planinšek Ručigajeva in omenila tudi sodobne endovenske metode za zdravljenje krčnih žil, tiste zelo majhne lahko odstranijo tudi z laserjem, s tehnologijo IPL, ELOS.
Večje krčne žile je priporočljivo zdraviti čim prej, najpozneje pa, ko sistem že popušča oz. začneta nogi otekati.
V pomoč tudi posebni povoji
Ko se na nogah pojavi vnetje, ko je koža pordela in peče, noga pa otekla ali ko se vname krčna žila, bolnikom namestijo posebne t. i. kratkoelastične povoje in povoje s cinkom, ki vnetje v tednu dni sanirajo. Povoji ostanejo na nogi ves ta čas. V zadnjem obdobju jih sicer že nadomeščajo posebni velkro materiali (iz neoprena), ki se zapenjajo na ježke in jih lahko bolniki snamejo, spet namestijo in prilagodijo moč kompresije. Povoje priporočajo tudi bolnikom, ki imajo vensko golenjo razjedo. Ta velja za zadnji stadij venskega popuščanja. Pojavlja se po 50. oz. 60. letu starosti, največkrat v spodnjih dveh tretjinah goleni. »Uvrščamo jo med kronične rane, saj se ob neizvajanju kompresijske terapije ne zaceli v osmih tednih. Zaradi smrdečega izcedka, ki je lahko zelo obilen in premoči povoje, ter bolečin ob prevezah je kakovost življenja teh bolnikov lahko zelo slaba.«
Gibanje pomembna preventiva
Proti krčnim žilam se predvsem lahko borimo z rednim gibanjem. Nanj ne smemo pozabiti na delovnem mestu: če veliko sedimo, bi morali vstati vsake pol ure in narediti nekaj korakov, si pri sedenju podložiti pručko in izvajati stopalne vaje – gibanje s stopalom navzdol, gibanje s prsti na nogah. Če stojimo, se zibajmo na prstih in petah ali izmenjaje dvignimo nogo in krožimo s stopalom. Dobro se je tudi izogibati kopanju v vroči vodi in sončenju v najhujši vročini.
Težave zaradi krčnih žil lahko poleti lajšamo s prhanjem s hladno vodo od prstov navzgor, s plavanjem ali hojo v hladni vodi ter seveda z uporabo kompresijskih nogavic. Danes ima že vsak drugi odrasli eno od oblik venskega popuščanja. Debelost in sedeč način življenja z malo gibanja pospešujeta nastanek venske bolezni. Naša sogovornica, specialistka dermatovenerologije, je v eni od študij dokazala, da se težave z vensko boleznijo v zadnjih letih pojavijo že veliko prej, kot so se pred 30 leti, in prizadenejo že mlajše posameznike.
