ZA ZDRAVJE
Tako se lahko naravno borite proti prehladu
Šipek je cenjen zaradi zdravilnih vsebnosti, zlasti uporaben je pozimi, saj krepi imunski sistem.
Odpri galerijo
Šipek se od nekdaj uporablja v zdravilne namene, o njegovih užitnih plodovih je pisal že rimski zdravnik Galen, Hipokrat je s korenino zdravil pasje ugrize, v stari Grčiji so z njim zdravili prehlade in bolečine v žrelu.
Šipek, ki mu pravimo tudi divja roža ali pasja roža, je okoli tri metre visok grm, ki cveti od maja do junija, dozori septembra ali oktobra, ko ga tudi nabiramo. Rdeče plodove navadno sušimo, da bi ohranili hranilno vrednost, to storimo takoj po obiranju. Običajno jih sušimo na zraku, v pečici ali sušilniku sadja. Najpogosteje ga uživamo kot sladko-kiselkast čaj in marmelado.
Vsebuje pektin, čreslovine, provitamin A, tudi vitamine D, K, B2 in B3, najpomembnejša sestavina šipka pa je C-vitamin, zaradi katerega ga ljudsko izročilo zelo priporoča, svetuje ga tudi za zvišanje odpornosti, preprečevanje in zdravljenje prehlada, gripe. To si velja zapomniti, saj prihaja čas, ko bo več prehladnih obolenj in si bomo kuhali šipkov čaj: znanstveniki so potrdili, da se s kuhanjem šipkovih plodov vsebina vitamina C v njih ne manjša, ravno nasprotno, po desetih minutah kuhanja naj bi se celo povišala! V mesnatih plodovih so še natrij, železo, selen in mangan.
Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov lahko varuje pred boleznimi srca in diabetesom tipa 2. Koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam, odpravlja utrujenost, tudi spomladansko, pomaga pri krvavečih dlesnih. Šipek deluje blago diuretično, torej spodbuja izločanje vode iz telesa, preprečuje nastajanje ledvičnih in sečnih kamnov, ker umirja želodec, ga priporočajo pri težavah z gastritisom, spodbuja in nadzoruje prebavo. Pripravki iz šipka se uporabljajo proti revmi, pri bolezni jeter, za krepitev kosti in izboljšanje cirkulacije.
Šipek lahko uporabljamo tudi zunanje, zaradi vsebnosti sadnih kislin je super za nego kože: pospešuje regeneracijo celic in viša raven kolagena, ki je zaslužen za čvrstost in elastičnost, kožo poživlja in upočasnjuje njeno staranje oziroma blaži gube ter celo starostne pege. Šipkovo olje neguje poškodovane lase.
Šipek, ki mu pravimo tudi divja roža ali pasja roža, je okoli tri metre visok grm, ki cveti od maja do junija, dozori septembra ali oktobra, ko ga tudi nabiramo. Rdeče plodove navadno sušimo, da bi ohranili hranilno vrednost, to storimo takoj po obiranju. Običajno jih sušimo na zraku, v pečici ali sušilniku sadja. Najpogosteje ga uživamo kot sladko-kiselkast čaj in marmelado.
Vsebuje pektin, čreslovine, provitamin A, tudi vitamine D, K, B2 in B3, najpomembnejša sestavina šipka pa je C-vitamin, zaradi katerega ga ljudsko izročilo zelo priporoča, svetuje ga tudi za zvišanje odpornosti, preprečevanje in zdravljenje prehlada, gripe. To si velja zapomniti, saj prihaja čas, ko bo več prehladnih obolenj in si bomo kuhali šipkov čaj: znanstveniki so potrdili, da se s kuhanjem šipkovih plodov vsebina vitamina C v njih ne manjša, ravno nasprotno, po desetih minutah kuhanja naj bi se celo povišala! V mesnatih plodovih so še natrij, železo, selen in mangan.
Najpomembnejša sestavina šipka je C-vitamin.
Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov lahko varuje pred boleznimi srca in diabetesom tipa 2. Koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam, odpravlja utrujenost, tudi spomladansko, pomaga pri krvavečih dlesnih. Šipek deluje blago diuretično, torej spodbuja izločanje vode iz telesa, preprečuje nastajanje ledvičnih in sečnih kamnov, ker umirja želodec, ga priporočajo pri težavah z gastritisom, spodbuja in nadzoruje prebavo. Pripravki iz šipka se uporabljajo proti revmi, pri bolezni jeter, za krepitev kosti in izboljšanje cirkulacije.
Šipek lahko uporabljamo tudi zunanje, zaradi vsebnosti sadnih kislin je super za nego kože: pospešuje regeneracijo celic in viša raven kolagena, ki je zaslužen za čvrstost in elastičnost, kožo poživlja in upočasnjuje njeno staranje oziroma blaži gube ter celo starostne pege. Šipkovo olje neguje poškodovane lase.