Tako si doma naredite sredstvo za dezinfekcijo

Smo v obdobju poostrene higiene, nenehnega umivanja rok z mlačno vodo in milom ter uporabe razkužil, da bi se ubranili okužbe s koronavirusom, ki se je razširil po svetu. Grožnja pred novim virusom, ki mu nismo ubežali niti Slovenci, je izpraznila police z razkužili in razkužilnimi robčki. Za prvo silo pa si sredstvo za dezinfekcijo lahko naredimo tudi sami. Najpomembnejša sestavina doma narejenega sredstva je alkohol, in to vsaj 60-odstotni. Potrebujemo še gel aloe vere ter razpršilko oziroma dozirnik za milo. V posodico vlijemo 2/3 skodelice alkohola in tretjino skodelice gela aloe vera (ta bo poskrbel, da se koža na rokah ne bo izsušila) ter dobro premešamo. Potem zmes s pomočjo lija prelijemo v dozirnik za milo. V mešanico lahko dodamo še pol žličke vitamina E ter kapljico ali dve eteričnega olja sivke. Če nimamo 60-odstotnega alkohola, lahko uporabimo tudi vodko.


Še enkrat naj poudarimo navodila strokovnjakov: sredstvo za dezinfekcijo naj bo izhod v sili, najpomembnejše je redno, pogosto in predvsem temeljito umivanje rok z milom in toplo vodo!

Pogostejša uporaba mil, gelov in sredstev za dezinfekcijo uničuje zgornjo plast kože, zato moramo za roke bolj skrbeti, tako kot v ostri zimi, kar pomeni, da redno uporabljamo kreme za roke. Te vsebujejo sestavine, ki kožo negujejo in vzdržujejo njeno zdravje. Kadar je koža močno izsušena, se namreč lahko pojavijo ranice, skozi katere lahko vstopajo bakterije in virusi, in si na koncu lahko povzročimo več škode kot koristi. Idealno bi torej bilo, da po vsakem umivanju uporabimo še kremo za roke, če vas moti masten občutek, jih s kremo negujemo vsak nekajkrat na dan.

Roke proč od obraza

In če smo se že navadili umivati roke, jih, se zdi, le stežka držimo proč od obraza, ust, nosu. Raziskava, ki so jo opravili leta 2015, je pokazala, kako pogosto se dotikamo obraza; med predavanjem so raziskovalci snemali 26 študentov medicine in spremljali, kako pogosto jim roke zaidejo na obraz. Vsak se ga je samo v eni uri povprečno dotaknil 23-krat, 44 odstotkov študentov se je dotikalo ust, nosu ali oči. Zdaj že dobro vemo, da z dotikanjem obraza omogočamo lažji prenos virusov, zlasti če nam prsti zaidejo v usta, oči, nos – tako se lahko okužimo in zbolimo ter prispevamo k širjenju bolezni. Zlasti nežnejši spol je občutljiv za vse, kar vznikne na obrazu, in ker z dotikanjem prispevamo tudi k nastanku mozoljev, naj roke ne zaidejo na obraz, če že ne zaradi zdravja, pa vsaj zaradi videza. Tisti, ki se nenehno dotikajo obraza, delujejo manj samozavestno in so tudi manj pozorni kot tisti, ki tega ne počno, pravijo psihologi. No, večina se ne zaveda, da se dotikajo obraza, na primer med branjem, gledanjem televizije, kadar so v zadregi, si morda manejo oči, grizejo nohte, kadar so nervozni. Nekateri svetujejo, da roke zaposlimo, na primer držimo žogico (s katero bomo obenem blažili stres), vrtavko, ali pa jih prekrižamo na prsih, če se sicer radi naslanjamo nanje. Vrtavko lahko damo tudi otrokom, ki zlasti radi dajejo prste v usta ali nos.