STRESNI ČASI
Tako si lahko pomagate v teh stresnih časih
Strokovnjaki vse bolj opozarjajo, da je na psihološki ravni poleg trenutne tesnobnosti, porasta depresivnosti, zlorabe substanc, družinskega nasilja in samomorilnosti čez nekaj mesecev oz. ob rahljanju ukrepov pričakovati tudi resnejše osebnostne težave. Kako si pomagati?
Odpri galerijo
Obdobje epidemije, ki ga trenutno živimo, s spremljajočimi ukrepi deluje kot katalizator. Ojača se tisto, kar je bilo že prej. Težave, ki so jih ljudje prej še nekako obvladali, pa se še poglabljajo. Stres, ki spremlja ta čas, deluje negativno, posledice pa bodo hujše pri tistih, ki so psihološko bolj ranljivi, pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos. »Res opažamo velik porast tesnobe in anksioznih motenj, več je depresivnosti, izjemen je porast porabe alkohola in prepovedanih drog, prav tako se vse več ljudi zateka k zdravilom za uravnavanje razpoloženja.« Na vsakem koraku je opaziti tudi več nestrpnosti, ki hitro preraste v agresijo, narašča tudi samomorilnost. Psihologi pričakujejo, da bo sčasoma teh težav še več. Še več pa jih bo na področju medosebnih odnosov, partnerstev, družinskih povezav. Vendar pa, pove Kosova, lahko v tem času vidimo tudi veliko plemenitih dejanj, ljudje se v solidarnosti povezujejo, marsikdo opravlja dobra dela, goji plemenitost in velikodušnost. »Torej – ni vse samo slabo. Je pa res, da naj bi bila naša posebna skrb namenjena temu, da podpiramo dobro in poskušamo popraviti tiste segmente, ki so bolj izpostavljeni tveganjem.«
Prevzemimo skrb za svoje psihično zdravje
Psihološko posebno ranljivi so ljudje z motnjami na področju mentalnega zdravja – tako tisti s psihiatričnimi diagnozami kot tudi tisti, ki diagnoze nimajo, a doživljajo težave na področju mentalnega zdravja. Zato je zelo pomembno, da aktivno prevzamemo skrb za svoje mentalno zdravje in se angažiramo, da odpravimo te negativne posledice, pravi sogovornica. »Veliko bomo naredili, če bomo vzpostavili dnevno rutino, ki bo do neke mere posnemala naš običajni vsakdan. Pomembno je, da si v tem času postavimo osebne cilje, ki naj bodo v skladu z našimi osebnimi vrednotami. Lahko se morda začnemo učiti jezika, slikati, hoditi v hribe. Delajmo kar koli, kar smo si ves čas želeli, pa nismo našli časa za to.«
Kosova še svetuje, da najdemo način, da bomo ta čas napolnili z za nas pomembno vsebino. Tako bomo tudi omejitve mnogo lažje prenašali. »Ključno je tudi, da ohranjamo zadovoljivo psihofizično kondicijo. Redno gibanje, predvsem kardiovaskularna aktivnost, nam naravna možgane na pozitivo – saj ustvarjamo s tem ugodno nevrokemično ravnovesje v možganih. S tekom, kolesarjenjem, plavanjem, tudi s hitro hojo ... se namreč sprožajo dopamin, serotonin, oksitocin in drugi nevrotransmiterji, ki so odgovorni za dobro počutje. Če bodo naši možgani prepojeni s tem koktajlom, bomo svet zagotovo videli v bolj pozitivni luči,« pravi sogovornica.
Razvijamo lahko tudi rezilientnost oz. psihološko čvrstost, kar pomeni, da se po življenjski krizi poberemo in zaživimo naprej. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste psihološki imunski sistem, pravi Kosova in dodaja, da je pri tem pomemben proaktiven pristop, kjer se vprašamo, kaj v določeni situaciji lahko naredimo, ne glede na to, kako huda je. »Dejstvo je, da so vsa čustva in vse situacije spremenljivi. Kot reka, ki teče in se spreminja. Tako se bodo spremenila in pomirila tudi naša čustva in celotna situacija nasploh. Tudi korona bo nekoč stvar preteklosti. Pomembno je, da se zavedamo, da bo trajala le zelo omejen čas.« Ljudje namreč mnogo lažje prenašamo obremenitve, če so časovno omejene. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi naše vrednote, ki so tudi zelo pomembne pri psihološki čvrstosti. Tudi če je situacija še tako težka, jo bomo doživljali drugače, če jo bomo videli v povezavi s svojimi vrednotami.
Smejmo se!Kljub težki situaciji je pomembno, da ohranimo smisel za humor. Za svoje dobro počutje in za dobro počutje naših bližnjih bomo ogromno naredili, če bomo ohranili sposobnost za smeh, za šale – morda kdaj tudi na svoj račun. Ni treba, da jemljemo vse skupaj tako smrtno resno. Stvari se po navadi uredijo, tako ali drugače. Razbremenjujoče je, če nam uspe svet okoli nas razsvetljevati z iskrico smeha.
Prevzemimo skrb za svoje psihično zdravje
Psihološko posebno ranljivi so ljudje z motnjami na področju mentalnega zdravja – tako tisti s psihiatričnimi diagnozami kot tudi tisti, ki diagnoze nimajo, a doživljajo težave na področju mentalnega zdravja. Zato je zelo pomembno, da aktivno prevzamemo skrb za svoje mentalno zdravje in se angažiramo, da odpravimo te negativne posledice, pravi sogovornica. »Veliko bomo naredili, če bomo vzpostavili dnevno rutino, ki bo do neke mere posnemala naš običajni vsakdan. Pomembno je, da si v tem času postavimo osebne cilje, ki naj bodo v skladu z našimi osebnimi vrednotami. Lahko se morda začnemo učiti jezika, slikati, hoditi v hribe. Delajmo kar koli, kar smo si ves čas želeli, pa nismo našli časa za to.«
Kosova še svetuje, da najdemo način, da bomo ta čas napolnili z za nas pomembno vsebino. Tako bomo tudi omejitve mnogo lažje prenašali. »Ključno je tudi, da ohranjamo zadovoljivo psihofizično kondicijo. Redno gibanje, predvsem kardiovaskularna aktivnost, nam naravna možgane na pozitivo – saj ustvarjamo s tem ugodno nevrokemično ravnovesje v možganih. S tekom, kolesarjenjem, plavanjem, tudi s hitro hojo ... se namreč sprožajo dopamin, serotonin, oksitocin in drugi nevrotransmiterji, ki so odgovorni za dobro počutje. Če bodo naši možgani prepojeni s tem koktajlom, bomo svet zagotovo videli v bolj pozitivni luči,« pravi sogovornica.
Zavestno grajenje
socialne mrežeV tem času je tudi grajenje socialne mreže pomembno. Raziskave so pokazale, da je prav občutek osamljenosti pri tej epidemiji najhujši. Hkrati pa iz raziskav o subjektivnem zadovoljstvu vemo, da so prav bližnji, intimni odnosi najtesneje povezani z doživljanjem sreče in izpolnjenosti. Zato v teh časih zavestno investiramo v partnerstva, prijateljstva, gradimo odnose, v katerih se lahko povežemo na čustveni ravni, svetuje psihologinja Tjaša M. Kos.
Psihološki imunski sistem
Pri ohranjanju zadovoljstva z našim življenjem nam je lahko v pomoč pozitivna psihologija, pravi sogovornica. »Ta prinaša veliko konkretnih, praktično uporabnih tehnik in pristopov. Ena bolj znanih je zagotovo dnevnik hvaležnosti. Tako lahko npr. vsak dan zapišemo pet stvari, za katere smo hvaležni. Naj bodo bodisi velike (npr. otroci), bodisi majhne (npr. jutranje sonce v spalnici). Podobna vaja je tudi tri lepe na dan, ko si zvečer povemo tri stvari, ki so nam polepšale dan.«Razvijamo lahko tudi rezilientnost oz. psihološko čvrstost, kar pomeni, da se po življenjski krizi poberemo in zaživimo naprej. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste psihološki imunski sistem, pravi Kosova in dodaja, da je pri tem pomemben proaktiven pristop, kjer se vprašamo, kaj v določeni situaciji lahko naredimo, ne glede na to, kako huda je. »Dejstvo je, da so vsa čustva in vse situacije spremenljivi. Kot reka, ki teče in se spreminja. Tako se bodo spremenila in pomirila tudi naša čustva in celotna situacija nasploh. Tudi korona bo nekoč stvar preteklosti. Pomembno je, da se zavedamo, da bo trajala le zelo omejen čas.« Ljudje namreč mnogo lažje prenašamo obremenitve, če so časovno omejene. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi naše vrednote, ki so tudi zelo pomembne pri psihološki čvrstosti. Tudi če je situacija še tako težka, jo bomo doživljali drugače, če jo bomo videli v povezavi s svojimi vrednotami.