Takojšnje ukrepanje prepreči smrt
Poznamo ishemično in hemoragično možgansko kap. Prva je pogostejša, takšnih je kar 85 primerov vseh možganskih kapi, in je lahko posledica ateroskleroze, kardioembolizma in drugih redkejših vzrokov. Hemoragična kap se večinoma pojavi kot posledica spontane možganske krvavitve, vzroki za to pa so lahko hipertenzija, anevrizme, žilne malformacije, vaskulitisi, antikoagulantna terapija, zloraba drog ...
Največkrat obolijo starostniki
»Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok umrljivosti in drugi najpogostejši vzrok invalidnosti na svetu,« pojasnjuje Ivanka Brus, mag. farm., spec., nacionalna koordinatorica farmacevtske skrbi pri hipertenziji pri Lekarniški zbornici Slovenije. »Pri osebah, mlajših od 65 let, je pojavnost pogostejša pri moških, po 65. letu starosti pa razlike med spoloma ni več. Največkrat obolevajo starostniki. Le štirje odstotki možganske kapi se zgodijo pri osebah, mlajših od 50 let, in samo odstotek od teh je smrten. Kar 74 odstotkov oseb, ki so doživele možgansko kap, je starejših od 70 let, 90 odstotkov ljudi, ki so zaradi kapi umrli, je bilo starejših od 70 let.« Kot stroka glasno poudarja, je pri možganski kapi nujno takojšnje ukrepanje, vsako omahovanje povzroči večjo in trajnejšo škodo, tudi smrt. »Simptomi in znaki se pri večini bolnikov razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah po dogodku, kateri bodo izraženi, pa je odvisno od prizadetega območja možganov. Najpogostejši znaki so enostranske motnje vida in dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti. Lahko se pojavijo tudi vrtoglavica, motnje ravnotežja, slabost in bruhanje,« pojasnjuje sogovornica.
Posledice kapi so različne in odvisne od obsežnosti okvare, od prizadetega mesta in hitrosti ukrepanja; 15 odstotkov ljudi preživi kap brez posledic, 55 odstotkov jih postane lažjih invalidov, 10 odstotkov jih postane zmernih invalidov, 20 odstotkov pa hudih invalidov. »Kakšno bo okrevanje po možganski kapi, je močno odvisno od obsežnosti nevrološke okvare ob nastopu možganske kapi, a pomembni so tudi bolnikove osebnostne značilnosti, življenjski slog pred kapjo in dejavniki okolja, v katerem bolnik živi,« pove Brusova in poudari, da lahko možgansko kap pomagamo preprečevati s preprostimi spremembami življenjskega sloga: »Prenehamo kaditi, vsaj pol ure na dan se ukvarjamo s telesno vadbo, jemo veliko sadja in zelenjave, vzdržujemo telesno težo, v hrani omejimo sol, maščobe in sladkor, izogibamo se čezmernemu uživanju alkohola, redno si merimo krvni tlak, kontrolirajmo krvne maščobe in sladkor, če občutimo nereden srčni utrip, je treba po nasvet k zdravniku.«
Pri tem velja opozoriti na vlogo visokega krvnega tlaka, ki mu upravičeno pravimo tihi ubijalec: »Povzroča škodo, ne da bi to opazili. Šele možganska ali srčna kap, odpoved srca in ledvic nas opozorijo, da je z našim krvnim tlakom nekaj narobe, a je takrat lahko že prepozno. Priporočam redne preventivne preglede pri zdravniku, saj le tako lahko preprečimo najhujše posledice. O zvišanem krvnem tlaku (arterijski hipertenziji) govorimo, kadar je enak ali višji kot 140/90 mmHg. A tudi če je trenutno pod temi vrednostmi, še ne pomeni, da bo tak ostal. Nevarnost za zvišanje se namreč s starostjo povečuje.« Arterijska hipertenzija ni bolezen, ki bi jo lahko ozdravili v kratkem času, temveč jo moramo ustrezno zdraviti vse življenje z vzpostavitvijo zdravega življenjskega sloga, še sklene sogovornica.
Za lažje in hitrejše prepoznavanje možganske kapi nam je v opomin kratica GROM: G je govor, ki je pri bolniku z možgansko kapjo neustrezen, zatikajoč in slabo razumljiv, R je roka in opominja na šibkost okončin enostransko, O je obraz in opominja na povešen ustni kot, M pa je minuta, saj šteje vsaka, ob pojavu naštetih simptomov je treba takoj poklicati 112.
