Tamara in Dejan svetujeta, kako se lotiti vadbe in pri tem vztrajati: joga, fitnes ali oboje?

Ko človek vidi vajino povabilo na pot zdravega življenja, pričakuje, da bodo ženske zavile k Tamari, moški pa k Dejanu. Je res tako ali je to le hitro, stereotipno sklepan­je?

Tamara: Pravila ni. Nikakor se ne omejujeva samo na en spol, saj na primer tudi moški obiskujejo jogo in enako velja za osebno trenerstvo, za katero se odločajo tudi ženske. Tako fitnes kot joga sta zdaj v razcvetu, ljudje se vse bolj zavedajo, kako pomembno je mentalno in telesno zdravje.

Dejan: V praksi se je celo pokazalo, da osebnega trenerja poišče več žensk kot moških. Stres in hiter tempo življen­ja pa sta nas vse pripeljala do tega, da iščemo rešitve, ki nam pomagajo poskrbeti za svoj um in telo.

Dejan Manojlović FOTO: Osebni arhiv

Kakšen bo vajin pristop, bosta stranke spodbujala, da se lotijo obojega, treningov za moč in joge?

Dejan: Dolgoročno s treningi za moč in fitnesom brez razteznih vaj postaneš manj mobilen, zato je joga lahko odlična dopolnitev. Tako tudi sam spodbujam stranke. Seveda pa je odvisno od želja posameznika. Nekateri si samo želijo preoblikovati telo ali izgubiti nekaj kilogramov, zato ne vidijo smisla v raztezanju, saj imajo občutek, da to ni potrebno in da jim krade čas.

Tamara: Je pa pri jogi seveda še drugi vidik, to je namreč veliko več kot samo oblika telesne vadbe. Gre za tudi za naš um, dihanje, spreminjanje omejujočih prepričanj. Z jogo se povežemo s seboj, zmanjšamo stres, se naučimo doseči umirjenost v sebi. Praksa ti pomaga, da slediš sebi oziroma da najprej sploh ugotoviš, kaj si v življenju želiš. Ko narediš ta korak, je vse lažje.

Dejan: Kot lahko vidite, se najini storitvi zelo dobro povezujeta, zato bova oba svojim strankam seveda priporočala tudi storitev drugega.

Vidva verjetno izvajata oboje.

Tamara: (Smeh.) Včasih Dejana malo spomnim na meditacijo in jogo, torej na mentalni vidik, tako da potem skupaj narediva krajšo prakso joge ali samo dihalne vaje. Sama pa obiskujem tudi fitnes in potem se z Dejanom kdaj dogovoriva, da mi pomaga pri izvajanju vaj.

Dejan: Kot je omenila Tamara, skupaj enkrat na teden narediva jogo. Le da me mora malo spomniti na to. (Smeh.) Se pa tudi sam zavedam, da bi lahko v svoj trening večkrat vključil raztezne vaje.

Vem, da imata rada tudi treninge v naravi, vzpone v gore, Tamara potapljanje v ledeno vodo, za Dejana ne vem. Če bi koga zanimalo, kakšno razmerje naj bo med gibanjem na prostem in treningi v telovadnici, kaj bi mu priporočila?

Dejan: Narava ima svoj čar. Obožujeva sončne vzhode v gorah, zato se tja podava skupaj, kadar najdeva čas. To naju poleg najine znamke Pot do spremembe povezuje. Tako že zjutraj dobiš velik odmerek energije. Priporočam kombinacijo športnih aktivnosti zunaj in notri.

Tamara: Ja, mene sončni vzhodi in narava napolnijo. To je zame najlepši začetek dneva. Vsak mora sam najti tisto, kar mu najbolj ustreza. Je pa res, da je narava sama po sebi zdravilo. Nujno je, da se gibamo tudi na prostem, saj že tako preveč časa preživimo v zaprtih prostorih, ko smo na delovnem mestu. Smo pa tudi izgubili stik z naravo, kar je res škoda.

Jesen je čas, ko se marsi­kdo loti nove vadbe ali se vrne na tisto, ki jo je nekoč že obiskoval. Takrat kupimo novo opremo, karto za vadbo, smo polni energije, elana in volje. Kriza navadno nastopi čez nekaj tednov. Kaj storiti takrat, da ohranimo motivacijo?

Dejan: Iz izkušenj lahko povem, da si je na začetku treba postaviti cilje, ki so realni, specifični in merljivi. Če cilj že na začetku ni realen – prevečkrat se namreč oziramo na objave na družbenih omrežjih –, hitro izgubimo motivacijo, ker rezultat ne pride čez noč. Ključna za motivacijo sta konsistentnost in disciplina, saj le tako pridemo do rezultata.

Tamara: Pri jogi pomaga to, da opaziš napredek pri sebi, na primer, kako se mirno odzoveš na stresno situacijo ali da se ti je neko zdravstveno stanje umirilo. Vsakič, ko se spomnimo na ta napredek, nam daje motivacijo za naprej.

Med epidemijo so se vadbe preselile tudi na splet, zlasti na zoom, koliko ljudi še vedno raje vadi prek spleta kot v živo? Ima takšna vadba kakšne slabosti? Kakšni so rezultati?

Dejan: Kot osebni trener imam veliko raje osebni stik s stranko, da se z njo osebno povežem, jo začutim. Tako tudi lažje opazim njene gibalne prednosti in pomanjkljivosti. Asistenca je pri treningih ključna, to je recimo slabost vadbe prek spleta. Rezultati so lahko boljši, če imaš s stranko stik v živo.

Tamara: Ja, poučevanje joge prek spleta je popolnoma drugačna izkušnja. Nikakor ni enako kot v živo, saj, kot je že Dejan omenil, težko pomagaš, popravljaš položaje. Je pa res, da so se ljudje na to navadili in nekaterim ustreza.

FOTO: Osebni arhiv

Na vajini spletni strani lahko preberemo, da se je Dejan na svoji poti srečal tudi zdravstvenim izzivom, sladkorno boleznijo, ki je prekinila njegovo nogomet­no kariero. Dejan, verjetno se torej lažje vživite v kožo vadečih, ki imajo tudi sami takšne ali drugačne zdravstvene težave? Kaj jim svetujete?

Dejan: Mogoče se res lažje vživim v kožo svojih klientov, ki imajo podobne zdravstvene težave. Diabetes je bolezen, ki ji ne smeš pustiti, da prevlada nad teboj, temveč jo moraš imeti pod nadzorom. Šport je pri tem v veliko pomoč, diabetes namreč tako mnogo lažje nadzoruješ. Svojim klientom vedno pravim, da bolezen ni ovira in da skoraj vse v izhaja iz našega uma, saj je vse mogoče doseči ali spremeniti, če si to želimo.

Ali sta kaj oklevala, preden sta kot mož in žena skupaj stopila na poslovno pot? Kako zdaj ločujeta službo in zasebnost?

Tamara: Hm, ne. To se je zgodilo tako spontano, da še sama težko verjameva. Iskala sva primerno domeno za Dejanove storitve, porodila se je ideja, da bi bila lahko to pot do spremembe, in v tistem sem pomislila, da se to pravzaprav tudi zelo dobro povezuje z mojo storitvijo. Tako je nastala najina skupna blagovna znamka.