Te bolezni pogosto spregledamo

Sodobni tempo življenja, ki prinaša številne stresne okoliščine, je neprijazen tudi do ščitnice: število obolelih za ščitničnimi boleznimi je večje iz dneva v dan, pogosteje pa obolevajo ženske. A zaradi neznačilnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, pomanjkanje koncentracije, motnje spomina in nihanje razpoloženja, bolezen pogosto ostaja spregledana, mnogi pa bolezni ščitnice celo zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo in duševnimi težavami.

Svetovni dan ščitnice, ki mu je namenjen 25. maj, smo v Sloveniji letos zaznamovali petič zapovrstjo, znova je bilo v ospredju ozaveščanje o simptomih bolezni in zdravljenju, ki ga ne smemo zanemariti niti med epidemijo. »Ščitnica je endokrina žleza, ki leži v sprednjem delu vratu, pojasnjuje dr. Nataša Bedernjak Bajuk, dr. med., spec. interne medicine, iz Medicinskega centra Barsos. »Njena naloga je izločanje hormonov tiroksin in trijodtironin, ki skrbita za uravnavanje presnove v vseh celicah ter delovanje organov, kar vpliva na vse telo. Že majhno neravnovesje lahko povzroči številne zdravstvene težave.«

​Med dejavnike tveganja štejemo tudi starost osebe, saj je možnost za pojav bolezni z leti večja. »Zelo pomemben dejavnik je tudi nosečnost, saj se takrat pojavijo spremembe, kot so povečanje ščitnice in izločanje večje količine hormonov. Zdravljenje je zato v času nosečnosti ključno za razvoj otroka. Tudi po porodu se lahko pojavijo težave s ščitnico, ki jih prej ni bilo,« pojasnjuje sogovornica. Sicer se lahko pojavijo kadar koli v življenju: »Ocenjujemo, da ima avtoimunsko bolezen ščitnice 18 odstotkov populacije. Na bolezni ščitnice vplivajo tako dednost, okolje kot tudi življenjski slog ter odzivanje na stres določenega posameznika. Dejstvo je, da lahko bolezen napreduje zelo hitro, lahko pa je popolnoma neopazna več let, preden opazimo prve simptome.«
 

Zanemarjanje vodi v poslabšanje

Najpogostejše so nodozne spremembe; noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih. Težave z delovanjem pa ločimo glede na to, ali gre za zmanjšanje ali povečanje delovanja ščitnice: »Če gre za zmanjšanje, to imenujemo hipotiroza. Največkrat je vzrok zanjo hashimotova bolezen, ki se pojavlja pogosteje pri ženskah ter jo povzroči avtoimunsko vnetje ščitnice. Ko gre za povečano delovanje ščitnice, govorimo o hipertirozi. Tu gre najpogosteje za bazedovko, ki je prav tako pogostejša pri ženskah z vrhom obolevnosti pri 40. letu. Dejavniki za njen nastanek so med drugimi dednost, stres in kajenje.«


Kot rečeno je bolezen pogosto spregledana ali pa simptome zamenjujemo z drugimi stanji, zato velja pozorno spremljanje in opazovanje znakov. Simptome, ki opozarjajo na težave pri delovanju ščitnice, lahko razdelimo na telesne in mentalno-kognitivne, nadaljuje sogovornica z Barsosa: »Hipotiroza se lahko kaže z mišično oslabelostjo, slabim počutjem, upočasnjenim bitjem srca, naraščanjem telesne teže, zaprtjem, spremenjenim apetitom, suho kožo, spremenjenimi lasmi, otekanjem in slabšim prenašanjem mraza. Menstruacije so neredne, lahko močnejše. Pogostejše so težave s spanjem, anksioznost, depresija, težave s koncentracijo, nihanjem razpoloženja, izgubo kratkotrajnega spomina in pomanjkanjem energije. Hipertiroza se kaže z bolečinami v mišicah, težavami pri hoji navkreber, hitrim bitjem srca, zasoplostjo, driskami, hitrejšo prebavo, neželeno izgubo telesne teže, višjim krvnim tlakom, tremorjem. Prisotni so nemir, slaba koncentracija in nespečnost. Tudi pri hipertirozi so pogoste motnje menstrualnega ciklusa. Če se težave pojavljajo dlje časa, je obisk pri zdravniku zelo priporočljiv. Nodozno spremenjeno ščitnico ali golšo imajo lahko bolniki več let in je ne opazijo. Običajno izloča zadostno količino ščitničnih hormonov in zato ne povzroča zgoraj naštetih znakov ščitnične bolezni. Kljub temu je treba opraviti pregled pri tirologu, saj je treba izključiti rak ščitnice in pritisk na dihalno pot.«


Zanemarjanje znakov bolezni vodi v poslabšanje in tudi pojav ali napredovanje bolezni srca, hipotiroza pa tudi povečuje raven holesterola v krvi in vodi v pospešeno aterosklerozo. Tudi čezmerno delovanje ščitnice je škodljivo za srce in lahko privede do motenj srčnega ritma, še opozarja dr. Berdenjak Bajukova in sklene: »Največji pomen za pravilno delovanje ščitnice ima vnos joda z jodirano soljo. Tako naj bi ga odrasel posameznik zaužil okoli 150 mikrogramov na dan. Priporočamo tudi zdrav življenjski slog, kamor spadajo uravnotežena, pestra prehrana in zmerna telesna dejavnost. Bolezni ščitnice se da dobro zdraviti. Pomembno je redno uživanje zdravil, ki vam jih je na podlagi opravljenega pregleda in postavljene diagnoze predpisal zdravnik.«