Tečemo s psom
Niso vsi psi primerni za tek, zato je prva naloga skrbnika ugotoviti, ali je to sploh primerna oblika rekreacije za njegovega ljubljenčka. Pes ne sme biti premlad, saj tek mladičem lahko poškoduje kolke (večina je zrela pri letu in pol), pa tudi ne prestar. Psi, ki trpijo za boleznimi, kot sta artritis sklepov ali displazija kolkov, naj ne tečejo, prav tako ne tisti s kratkimi gobčki, še posebno ne v vročini. Hrti so dobri tekači, vendar pa na dolgih razdaljah niso primerna družba. Med pasme, ki se dobro odrežejo v vlogi tekaških družabnikov, spadajo haski, borderski ovčar, dalmatinec, labradorec in jack russell terier. Najbolje je, če se boste posvetovali z veterinarjem.
Pred začetkom pa poskrbite za potrebno opremo. Ovratnica ga lahko stiska in za tek ni najbolj primerna. Raje izberite oprsnico, nabavite tudi kakovosten povodec, najbolje prostoročnega, ki ga zavežete okoli pasu. Zložljivi povodci so lahko nevarni in niso primerni za tek. Povodec naj bo dolg od tri do šest metrov.
Od 5 do 8 km preteče povprečen pes.
Voda in priboljški
S seboj imejte zložljivo posodo za vodo, steklenico z vodo ter priboljške. Pes naj med tekom pije, vendar ne preveč naenkrat, saj mu lahko postane slabo; pije naj večkrat, po manjših požirkih. S pomočjo priboljškov ga boste lahko naučili teči ob sebi, ne da bi vlekel vrvico: nagradite ga vsakokrat, ko mu bo uspelo.
Trening začnite postopoma. Prve razdalje naj bodo kratke, s postanki. Opazujte žival in določite traso, ki jo zmore brez truda. Povprečen pes zmore preteči od 5 do 8 km v kosu, vendar tako dolga trasa ni primerna za prve poskuse. Prvi treningi naj ne bodo daljši od 100 metrov. Psi se pregrejejo veliko hitreje kot ljudje, saj se ne potijo. Huda zadihanost je lahko zgodnji znak kapi. Če jo opazite, pojdite takoj k veterinarju. Tudi slabost, bruhanje in driska med treningom so znak za alarm. Trening tudi kasneje, ko bo že v formi, vedno začnite in končajte s hojo. Izberite varno pot. Raje kot asfalta in območij z veliko ljudmi in prometa se držite naravnih terenov. Izogibajte se hudi vročini ali mrazu. Pes, ki teče, naj ima pristrižene kremplje.
Biti mora socializiran in mora ubogati vaše ukaze, predvsem stoj in k nogi. Če je dovolj ubogljiv, boste tam, kjer je to dovoljeno, lahko tekli z njim brez vrvice, kar je veliko bolj udobno za oba.
Redno aktiven (če se giblje najmanj dve ali tri ure na dan) bo morda potreboval več hrane. Poskrbite za kakovostne obroke. Če opazite, da žival hujša, povečajte obroke. Hrana za aktivnega psa mora imeti podobno vsebnost beljakovin in maščob kot za mladiče: približno 25–30 odstotkov beljakovin in približno 20 odstotkov maščob. Biti mora tudi lahko prebavljiva. Po teku opazujte počutje, po napornem treningu lahko čuti mišične bolečine.
Tekaška izkušnja mora biti prijetna tako za vas kot za psa. Če opazite, da nerad odhaja z vami na tek, mu raje privoščite stari dobri sprehod.
Začnite s hojo, nadaljujte s tekom in končajte s hojo.
