Temno zeleni listi in stebla živih barv (FOTO)
Čeprav je blitva ena tistih zelenjadnic, ki so na voljo skoraj vse leto, nas najbolj vznemiri na pomlad, ko začnemo nabirati prve mlade, nežne lističe.
Odpri galerijo
Spomladi si privoščimo mlado: kuhano, dušeno ali svežo.
Na tržnici že lahko kupimo mlado blitvo, nežni, ne povsem temno zeleni listi so prava poživitev po mesecih zelja, predvsem kislega, in druge zimske zelenjave. Sicer je blitva na razpolago vse leto, vendar imamo prvo pomladno najraje prav zato, ker je znanilka vrste zelenjave, ki prihaja na vrtove in tržnice.
Poznale in uživale so jo že stare kulture Evrope, v njenem okusu so uživali stari Grki in Rimljani, saj najbrž izvira prav iz Sredozemlja. Od tu je svojo pot našla do preostalih krajev Evrope in na druge celine, saj dobro uspeva tudi v slabših razmerah in hladnejšem podnebju. Poznamo več sort blitve, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi, v osnovi pa se delijo na listno in stebelno. Kot lahko sklepamo po imenu, prva razvije večje liste, pri drugi pa so izrazita predvsem mesnata, svetla stebla.
Seveda so v obeh primerih užitne cele rastline. Ker so listi kuhani prej kot stebla, jih je najbolje kuhati posebej. Prava specialiteta so stebla, ki jih pripravljamo podobno kot šparglje. Sorte se razlikujejo tudi po barvi stebel, tako poleg najznačilnejših belih poznamo celo paleto, od svetlo rumenih do žareče rdečih.
Mlade liste blitve lahko uživamo sveže, dodamo jih solati ali uporabimo namesto solate denimo v sendviču. Starejše liste običajno kuhamo ali, še bolje, zgolj poparimo. Blitve namreč ni treba dolgo kuhati, tudi za stebla je dovolj nekaj minut. Imenitna je v številnih jedeh, predvsem v prilogah. Najbrž vsi poznamo slasten kuhan krompir, ki mu dodamo kuhano blitvo.
Jed pripravimo na različne načine, nekateri na olju prepražijo čebulo in jo premešajo z zmečkanim krompirjem in blitvo, drugi namesto čebule prepražijo strt česen, lahko oboje. Tak krompir ponudimo k pečenim ribam, okusen je tudi hladen. Blitvo lahko dušimo, najbolje na oljčnem olju ali maslu. Stebla potrebujejo dobrih pet minut, pa bodo dovolj mehka, listi pa še manj, dovolj bo, da dobro ovenijo.
Če blitvo dušimo za zalogo, jo na koncu nekoliko poškropimo s kisom ali limonovim sokom, da bodo listi ohranili svežo zeleno barvo. Svežo lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, vendar ne v plastični vrečki, v kateri smo jo prinesli s tržnice, temveč jo zavijemo v papirnate brisače. Ko jo kupujemo, bodimo pozorni na barvo stebel: ta mora biti čista, brez rjavih madežev, ki nakazujejo, da zelenjava ni sveže nabrana.
Gotovo najbolj priljubljena jed z blitvo FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Poznale in uživale so jo že stare kulture Evrope, v njenem okusu so uživali stari Grki in Rimljani, saj najbrž izvira prav iz Sredozemlja. Od tu je svojo pot našla do preostalih krajev Evrope in na druge celine, saj dobro uspeva tudi v slabših razmerah in hladnejšem podnebju. Poznamo več sort blitve, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi, v osnovi pa se delijo na listno in stebelno. Kot lahko sklepamo po imenu, prva razvije večje liste, pri drugi pa so izrazita predvsem mesnata, svetla stebla.
Seveda so v obeh primerih užitne cele rastline. Ker so listi kuhani prej kot stebla, jih je najbolje kuhati posebej. Prava specialiteta so stebla, ki jih pripravljamo podobno kot šparglje. Sorte se razlikujejo tudi po barvi stebel, tako poleg najznačilnejših belih poznamo celo paleto, od svetlo rumenih do žareče rdečih.
Ker se stebla in listi kuhajo različno dolgo, jih ne kuhamo skupaj.
Mlade liste blitve lahko uživamo sveže, dodamo jih solati ali uporabimo namesto solate denimo v sendviču. Starejše liste običajno kuhamo ali, še bolje, zgolj poparimo. Blitve namreč ni treba dolgo kuhati, tudi za stebla je dovolj nekaj minut. Imenitna je v številnih jedeh, predvsem v prilogah. Najbrž vsi poznamo slasten kuhan krompir, ki mu dodamo kuhano blitvo.
Jed pripravimo na različne načine, nekateri na olju prepražijo čebulo in jo premešajo z zmečkanim krompirjem in blitvo, drugi namesto čebule prepražijo strt česen, lahko oboje. Tak krompir ponudimo k pečenim ribam, okusen je tudi hladen. Blitvo lahko dušimo, najbolje na oljčnem olju ali maslu. Stebla potrebujejo dobrih pet minut, pa bodo dovolj mehka, listi pa še manj, dovolj bo, da dobro ovenijo.
Če blitvo dušimo za zalogo, jo na koncu nekoliko poškropimo s kisom ali limonovim sokom, da bodo listi ohranili svežo zeleno barvo. Svežo lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, vendar ne v plastični vrečki, v kateri smo jo prinesli s tržnice, temveč jo zavijemo v papirnate brisače. Ko jo kupujemo, bodimo pozorni na barvo stebel: ta mora biti čista, brez rjavih madežev, ki nakazujejo, da zelenjava ni sveže nabrana.
