PLJUČNE BOLEZNI
Testirajte svoja pljuča
Svetovni dan spirometrije zaznamujemo na današnji dan; to je osnovna preiskava za zgodnje odkrivanje pljučnih bolezni.
Odpri galerijo
Dr. Matjaž Fležar: »S spirometrijo dobimo vpogled v maksimalno ventilatorno sposobnost celotnega dihalnega sistema.« FOTO: osebni arhiv
Spirometrija ali merjenje pljučnega volumna je neboleča, hitra in natančna preiskava, stara več kot 150 let, za odkrivanje pljučnih bolezni, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). S to preiskavo pa ni mogoče diagnosticirati okvar pljučnih mešičkov, za to je treba izmeriti difuzijsko kapaciteto pljuč in kisik v krvi, pravi prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. »Spirometrija je osnovna preiskava oziroma meritev mehanike dihanja, s katero dobimo vpogled v maksimalno ventilatorno sposobnost celotnega dihalnega sistema, ne samo pljuč. Pljuča so primarno namenjena izmenjavi plinov med vdihanim zrakom in krvjo, medtem ko je za pretok zraka odgovorna dihalna črpalka. Motnje delovanja dihalnega sistema zaradi okvare pljuč so pogostejše od motenj delovanja zaradi okvare črpalke. S preiskavami mehanike dihanja, torej tudi s spirometrijo, pa je možno okvaro enega ali drugega sistema ločiti med seboj.«
Po raziskavah je kakovost izvedbe na primarni ravni med 35 in 60 odstotki, pojasnjuje zdravnik, to pa bi lahko izboljšali tako, da bi dobro usposobili eno medicinsko sestro, ki bi izvajala spirometrijo za vse zdravnike enega zdravstvenega doma. Pravilna interpretacija spirometrije (izvid pregleda in razloži zdravnik) omogoča zgodnje odkrivanje obstruktivnih pljučnih bolezni, ko tudi bolnik še nima težav, napotitev na morebitne dodatne preiskave (npr. rentgen pljuč) in uvedbo ustreznega zdravljenja. Natalija Mljač
Kako poteka?Spirometrija ni zahtevna preiskava, izvede se ambulantno, zato priprave niso potrebne. Traja le nekaj minut, le ob morebitnem dodatnem testu (npr. provokativnem) se nekoliko podaljša. V sedečem položaju po navodilih medicinske sestre ali tehnika najprej globoko vdihnete in nato skozi ustnik ves zrak izdihnete v spirometer. Postopek je treba ponoviti najmanj trikrat. Spirometrija je varna preiskava, vendar pri nekaterih stanjih (npr. nedavna operacija oči ali v prsnem košu oziroma trebuhu, po srčnem infarktu) ni dovoljena, saj bi z naprezanjem pri izdihovanju povečevali pritisk v prsni in trebušni votlini ter tako lahko poslabšali zdravstveno stanje.
Presejalna preiskava
Ker je spirometrija temeljna in najpomembnejša preiskava delovanja pljuč, so jo uvedli v izobraževanje diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah, pravi dr. Fležar. »Žal kakovost izobraževanja in frekvenca preiskav, ki jih medicinske sestre na tej ravni izvajajo, ne zagotavljata, da bodo preiskave izvedene res kakovostno, zato priporočamo, da se na primarni ravni izvaja t. i. presejalna spirometrija, ki ob nenormalnem izvidu pomeni napotitev na sekundarno ali terciarno raven.«Spirometrija je namenjena odkrivanju motenj dihanja in s tem pljučnih bolezni, kot sta astma in KOPB.
Po raziskavah je kakovost izvedbe na primarni ravni med 35 in 60 odstotki, pojasnjuje zdravnik, to pa bi lahko izboljšali tako, da bi dobro usposobili eno medicinsko sestro, ki bi izvajala spirometrijo za vse zdravnike enega zdravstvenega doma. Pravilna interpretacija spirometrije (izvid pregleda in razloži zdravnik) omogoča zgodnje odkrivanje obstruktivnih pljučnih bolezni, ko tudi bolnik še nima težav, napotitev na morebitne dodatne preiskave (npr. rentgen pljuč) in uvedbo ustreznega zdravljenja. Natalija Mljač
