Težave niso usodne

Bolečina v križu je najpogostejša oblika mišično-skeletne bolečine in velja za glavni vzrok oviranosti pri gibanju in opravljanju dela. Vzroki za težave so številni, pri veliko bolnikih pa razloga zanje ne odkrijejo.



»Večino najprej pesti enostavna bolečina v križu, ki je topa in pekoča, brez širjenja v spodnje ude. Poveča se pri gibanju, mišice ob hrbtenici so čezmerno napete, gibljivost pa je omejena,« pojasnjuje prof. dr. Blaž Mavčič, dr. med., spec. ortopedije iz Medicinskega centra Barsos. »V mlajših letih je to velikokrat posledica neenakomerne aktivnosti mišic in nepravilne drže. Dejstvo je, da s pravilno držo dosežemo ravnovesje telesa v gibanju in mirovanju ob najmanjšem mišičnem naporu in najmanjši porabi energije. Pravilna drža ščiti nosilne strukture skeleta, tako da jih kar najbolj varuje pred degeneracijo in poškodbami.« V starejših letih pa se začnejo pojavljati degenerativne okvare nosilnih struktur hrbtenice: »Približno desetina bolnikov, ki se soočajo z bolečinami v križu, ima specifičen vzrok za bolečino zaradi hujše okvare ali bolezni. Lahko gre za zlom vretenca, okvaro živčne korenine (radikulopatijo) ali zožanje hrbteničnega kanala (spinalno stenozo). Izvira pa lahko tudi zunaj hrbtenice, v tem primeru govorimo o preneseni bolečini. Včasih je to povezano z na primer metastatskim rakom, okužbami in podobno.«

Manjša kakovost življenja

Bolečine v križu se občasno pojavljajo pri kar četrtini ljudi, starih od 30 do 50 let, pojavnost pa se s starostjo povečuje. V večini primerov ne pomeni nevarnosti za zdravje, so pa težave zelo moteče in zmanjšujejo kakovost življenja, pojasnjuje sogovornik: »Glavni pomen zgodnje diagnostike pri zdravniku je v tem, da bi ločili enostavno in nenevarno bolečino v križu od hujših stanj, ki zahtevajo usmerjeno zdravljenje. Če vzrok ni eno od hujših stanj, bomo bolečino lahko obvladovali sami.« In kar je najpomembnejše, s skrbjo za zdravje lahko sami naredimo veliko, da jo tudi preprečimo, še sklene prof. dr. Mavčič: »Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo ritem življenja. Vsekakor pa je vedno treba imeti nadzor nad tem, kako se naša hrbtenica giblje. Najmanj je obremenjena, ko ima naravne krivine, zato poskušajmo tak položaj obdržati pri vseh opravilih, med počitkom na ustrezno trdi vzmetnici in med sedenjem s primerno visokim in oblikovanim naslonom. Izogibajmo se aktivnostim, ki zahtevajo nenadne in sunkovite gibe, pretiranemu ali dolgotrajnemu sklanjanju naprej ter delu v prisilni drži. Za ohranjanje zdrave hrbtenice je pomembna tudi redna vadba v razbremenjenih položajih leže, ki dokazano zmanjšuje bolečino v križu ter preprečuje dolgotrajen potek ali ponovitve bolezni.«