Težave s spominom: Kdaj bi vas moralo skrbeti
Vsakemu tu in tam ponagaja spomin in se zato ne more spomniti določene informacije, imena ali stvari, ki bi jo moral postoriti ali prinesti iz trgovine ali kleti. S staranjem se to dogaja pogosteje in načeloma je zaskrbljenost odveč. Po tridesetem letu začne upadati število nevronov v možganih, zato tudi spomin začne pogosteje nagajati.
Vendar so primeri, ko pozabljivost ni zgolj pozabljivost, temveč nakazuje na nevrološke ali degenerativne spremembe v možganih. Kdaj je zaskrbljenost zaradi pozabljanja upravičena, razkrivata nevropsihologinja Carmen Carrión in nevrolog Michael Rosenbloom s kolegi.
Kadar se nikakor ne morete naučiti novih stvari
Z napredkom sodobne tehnologije vsak pripomoček, ki nam lajša življenje, zahteva malce dodatnega poduka. Pomislite samo na telefone in druge elektronske napravice.
Če se nikakor ne morete naučiti, kako uporabljati katere od novih pridobitev in še po več mesecih kljub trudu ne veste, kako z njo ravnati, je zaskrbljenost upravičena.
»Razumljivo je, da je potreben določen čas, da spoznate, kako nekaj deluje, a kadar vedno znova pozabite vse, kar ste se naučili pred nekaj urami, težav ne bi smeli ignorirati,« opozarja nevrolog Charles Bernick.
Ne morete razumeti stvari, ki vam nekdaj niso povzročale težav
Skrb vzbujajoči znak je dejstvo, da vam stvari, ki ste jih nekoč počeli povsem rutinsko in ste jih obvladali, nenadoma povzročajo težave.
"Če denimo pozabljate recepte, ki ste jih leta uporabljali, vam iz spomina uhaja, da ste že plačali račune, in se dogaja, da jih plačate dvakrat, vse pogosteje pozabljate na opravila, dogovore in podobno, največkrat ne gre za običajno pozabljivost, temveč za nekaj resnejšega,« meni Bernick.
Pozabljate na pogovore
Brez skrbi, če pozabite, da ste nekoga nekaj že vprašali, ali se ne spomnite vsebine pogovora izpred nekaj tednov, to se dogaja vsem.
»Je pa zaskrbljenost na mestu, kadar v hipu pozabite na pogovor,« opozarja Rosenbloom. »Pogovor, ki se je odvil pred nekaj trenutki, bi moral ostati v spominu. Če nekdo prej kot v eni uri pozabi, kaj je povedal ali kaj mu je povedal nekdo drug, je to razlog za skrb. Če določen pogovor v spominu ne ostane niti en dan, nedvomno pomeni rdečo zastavico,« še dodaja.
Pogosto ponavljate zgodbice
Znova: nič ni narobe, če eni in isti osebi večkrat poveste isto zgodbico. A če to počnete prepogosto in v kratkih časovnih intervalih, to ni normalno.
»Zlasti kadar besede ponavljate v enem pogovoru in med njim zastavljate ena in ista vprašanja. To so opozorila, da bi vas morala izguba spomina skrbeti,« pravi Carrionova.
Zmedenost na znanih kraljih
V okolju, ki mu je neznano, se lahko vsak izgubi in zmede. Ne velja pa to za okolje, ki je nekomu domače in dobro poznano.
»Če se izgubljate v njem, če v domačem kraju nenadoma ne veste, kje ste in kam morate, če se ne morete spomniti poti, ki ste jo prehodili že neštetokrat, ste lahko upravičeno zaskrbljeni,« opozarja profesor nevroznanosti na univerzi Oregon Ulrich Mayr.
Vaši bližnji vas opozarjajo, da je nekaj narobe
Kadar nekdo, ki vam je blizu, izraža zaskrbljenost zaradi vašega spomina, vzemite njegove besede resno. Osebe, s katerimi smo pogosto v stiku, prej, hitreje in objektivneje zaznavajo morebitne težave.
»Subjektivna ocena spomina velikokrat ne nakazuje dejanskega stanja, veliko boljše ga presodijo osebe, ki nas dobro poznajo,« meni Mayr in dodaja, da obramba in zanikanje v tem primeru nista ustrezna, nujno je namenjanje pozornosti pomnjenju in morebitnim težavam z njim.
»To pomeni tudi, da če sami pri nekom opažate težave, ne molčite, temveč na obziren način izrazite zaskrbljenost,« še dodaja strokovnjak.
Obstajajo tudi izjeme
Ena od njih je z nosečnostjo povezana izguba spomina oziroma nosečniški možgani.
Nosečniški možgani sicer niso uradni termin, opisujejo pa vrsto težav, ki velikokrat doletijo nosečnice. Med njimi sta slabša koncentracija in spomin, kar je lahko opazno tudi neposredno po porodu.
»Gre za začasno stanje, na katero vpliva več dejavnikov: hormonsko dogajanje, utrujenost, pomanjkanje spanca, fizični napor,« je povedala Carriónova in dodala, da če težave po porodu vztrajajo dolgo in jih spremlja še poporodna depresija, zahtevajo primerno zdravniško obravnavo.
Izguba spomina ni vedno znak demence ali alzheimerjeve bolezni
Bernick pojasnjuje, da zdravniki, kadar jim kdo potoži, da mu peša spomin, najprej preverijo, katera zdravila uživa.
Nekatera zdravila vplivajo na delovanje spomina. Med njimi tudi nekatera v prosti prodaji. Zlasti so s tega vidika kritična zdravila proti nespečnosti.
Pri nesposobnosti sodelovanja v pogovoru gre lahko za težave s sluhom. Vprašanja, ki jih kdo zastavlja, lahko okolica prepozna kot slab spomin in ne kot dejstvo, da zaradi slabega sluha ne dobi dovolj informacij.
Vsi strokovnjaki še enkrat poudarjajo, da je slabši spomin zaradi let nekaj povsem normalnega in običajnega, je pa treba ukrepati takoj, ko se komu zazdi, da težave niso povezane le s staranjem.
»Zgodnje odkrivanje degenerativnih možganskih motenj, ki vodijo v slab spomin, zagotavlja boljše in lažje obvladovanje težav,« opozarja Carriónova in dodaja, da ob sumu na morebitne zaplete nikar ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
Pomembna je preventiva
Za dober spomin je treba skrbeti, dokler ta še služi. Nanj vpliva tudi splošno zdravje, znano je namreč, da denimo diabetes in visok krvni tlak vplivata na delovanje možganov.
Redna vadba, uravnotežena in zdrava prehrana, dovolj spanca, preživljanje časa v naravi in drugo, kar pomaga ohranjati zdravje, pomaga ohranjati tudi dober spomin.
Povzeto po portalu HuffPost.
