Tih, a pogosto nadležen prebivalec našega telesa
V normalnih razmerah ne povzroča težav, saj jo nadzirata ravnovesje mikroorganizmov in naš imunski sistem. Vendar pa se ravnovesje lahko hitro poruši in takrat kandida prevzame vodilno vlogo – pogosto v obliki neprijetnih in ponavljajočih se zdravstvenih težav.
Kadar v telesu nastane neravnovesje, se kandida začne hitro razmnoževati. To se lahko zgodi zaradi različnih dejavnikov: jemanja antibiotikov in kortikosteroidov, kroničnega stresa, oslabljenega imunskega sistema, nepravilne prehrane (predvsem s preveč sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov), uporabe kontracepcijskih tablet, pomanjkanja določenih vitaminov in nošenja sintetičnega ali pretesnega spodnjega perila.
Zlasti pogosta je vaginalna kandidiaza, s katero se sreča kar 75 odstotkov žensk vsaj enkrat v življenju. Simptomi vključujejo srbenje in pekoč občutek, pordelost zunanjega spolovila, boleče uriniranje in spolne odnose ter gost belkast izcedek, ki spominja na skuto. V takšnem primeru je priporočljiv obisk ginekologa, saj je zdravljenje z antimikotiki pogosto nujno.
Pomembno pa je vedeti, da zdravila sicer odstranijo povzročitelja, ne obnovijo pa naravne mikroflore. Zato se priporoča uporaba probiotičnih izdelkov, kot so vaginalni laktobacili, ki pripomorejo k ponovni vzpostavitvi zdravega ravnovesja.
Zakaj kandida ljubi vlago in sladkor?
Kandida uspeva v toplem in vlažnem okolju, zato je ključno, da po prhanju kožo dobro osušimo, po plavanju pa se čim prej preoblečemo iz mokrih kopalk. Med menstruacijo naj bodo higienski izdelki iz naravnih materialov, najbolje bombaža. Zelo pomembna je tudi prehrana.
Kandida se namreč hrani s sladkorji in škrobom, zato je treba omejiti vnos rafiniranih ogljikovih hidratov, sladkarij, alkohola in kofeina. Namesto tega je priporočljivo uživati čim več zelenjave, agrumov, fermentiranih mlečnih izdelkov (denimo jogurt, kefir), kisle repe, zelja in sirotke – vsi ti vsebujejo koristne probiotike, ki pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro.
Evolucijska biologinja Alanna Collen v knjigi 10-odstotno človek našo črevesno mikrobioto primerja z neokrnjenim deževnim gozdom. V našem telesu je več bakterij in gliv kot lastnih celic, največ prav v črevesju – do 100 bilijonov mikroorganizmov. Ko jemljemo antibiotike, delujejo kot buldožerji, ki porušijo ravnovesje v tem kompleksnem ekosistemu.
Posledica je disbioza – stanje, ko škodljive bakterije in glivice, med njimi tudi kandida, prevzamejo nadzor. To se lahko kaže v prebavnih težavah, vetrovih, driski, zaprtju, utrujenosti, slabem razpoloženju in celo kožnih težavah.
Sistemska kandidoza – redka, a resna
Podobno opisujeta stanje tudi Sanja Lončar in Adriana Dolinar v knjigi Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. Pojasnjujeta, da kandida povzroča fermentacijo hrane v črevesju, kar vodi do zastrupljanja telesa, napihnjenosti in prebavnih motenj.
Telo postane utrujeno, presnova ne deluje več optimalno, pojavijo se še dodatne težave, kot so želja po sladkem, spahovanje, slabost in občutek teže v trebuhu.
Pri večini zdravih ljudi kandida ne pomeni nevarnosti. A v določenih okoliščinah se lahko razširi po telesu in povzroči sistemsko okužbo. To se zgodi pri zelo oslabljenem imunskem sistemu – na primer pri bolnikih z rakom, aidsom, hudimi virusnimi okužbami ali po daljšem zdravljenju z močnimi zdravili.
Takrat govorimo o kandidemiji (prisotnosti kandide v krvi) ali sistemski kandidozi, ki lahko prizadene notranje organe. Gre za resna, a redka stanja, ki zahtevajo hospitalizacijo in agresivno zdravljenje.
Vnetje – skriti krivec sodobnih bolezni?
V sodobni medicini postaja vse bolj jasno, da ima kronično vnetje ključno vlogo pri številnih boleznih – tudi tistih, ki jih tradicionalno povezujemo s staranjem, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter možganska kap.
Vse več znanstvenikov meni, da so te bolezni posledica ne le starosti, temveč tudi dolgotrajnega vnetja v telesu. In pogosto je vir tega vnetja prav v črevesju. Disbioza, ki jo med drugim lahko sproži razrast kandide, tako ni nedolžen pojav. Lahko vpliva na delovanje imunskega sistema, hormonov, razpoloženja in številnih drugih telesnih funkcij.
Zato je preventiva ključna: zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, izogibanje nepotrebnim antibiotikom in skrb za zdravo črevesno floro so temelj dobrega počutja in močnega telesa.
