Tiha, a pogosta težava
Čeprav gre za pogosto zdravstveno težavo, o njej mnogi še vedno težko govorijo in poiščejo pomoč. Vendar obstajajo učinkovite rešitve, ki lahko izboljšajo stanje in povrnejo samozavest.
Urinska inkontinenca je tudi v Sloveniji razširjena težava, ki prizadene različne starostne skupine. Po podatkih iz leta 2022 je inkontinenčne pripomočke uporabljalo 90.943 ljudi, od tega 78.251 starejših od 65 let.
Po podatkih Zavoda za razvoj družinske medicine prizadene približno 13,6 odstotka žensk, kar je nekoliko več kot v državah zahodne Evrope in Združenih državah Amerike. Pri ženskah, starih od 45 do 50 let, delež prizadetih znaša 31 odstotkov, pri starejših od 65 let naraste na 49,5 odstotka, pri starejših od 70 let že na 56 odstotkov.
Glede na staranje prebivalstva v Sloveniji je pričakovati, da bo to v prihodnje vse bolj pogosta nadloga.
Po ocenah Evropskega združenja za urologijo (EAU) in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko, ima urinsko inkontinenco približno 10 do 20 odstotkov odrasle evropske populacije, kar pomeni, da se do 50 milijonov Evropejcev sooča z eno od njenih oblik, in med njimi je kar 40 odstotkov žensk, starejših od 65 let.
Moški so redkeje prizadeti, vendar pogostost tudi pri njih narašča s starostjo, zlasti po operacijah prostate.
Vrste inkontinence
Poznamo več vrst inkontinence, ki se med seboj razlikujejo glede na vzrok in simptome:
- stresna urinska inkontinenca: urin uhaja ob kašljanju, kihanju, smejanju ali telesnem naporu;
- urgentna urinska inkontinenca: nenadno in močno potrebo po uriniranju je težko zadržati;
- prelivna urinska inkontinenca: nepopolno praznjenje mehurja, zaradi česar urin nenadzorovano uhaja.
Ob urinski poznamo še fekalno inkontinenco, gre za nezmožnost nadzora nad odvajanjem blata in prizadene tako moške kot ženske.
Kaj povzroči nevšečnost?
Vzroki za inkontinenco so različni in odvisni od posameznikove starosti, spola in zdravstvenega stanja. Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo:
- oslabljene mišice medeničnega dna: pogosto posledica nosečnosti, poroda ali menopavze pri ženskah;
- starostne spremembe: s staranjem se zmanjšujeta elastičnost tkiv in moč mišic, tudi mišic medeničnega dna, kar lahko vodi v težave z nadzorom nad delovanjem mehurja;
- nevrološke bolezni: bolezni, kot so možganska kap, parkinsonova bolezen ali multipla skleroza, vplivajo na živčevje, ki sodeluje pri nadzorovanju mehurja;
- čezmerna telesna teža: zaradi te se povečuje pritisk na mehur in medenične mišice, s čimer se poveča tveganje za nezmožnost nadzorovanja mehurja;
- operacije in poškodbe: kirurški posegi, kot je odstranitev prostate pri moških, lahko vplivajo na sposobnost nadzora nad mehurjem.
Kako si pomagati?
Na voljo so različne oblike zdravljenja urinske inkontinence, od preprostejših pristopov, kot je izvajanje Keglovih vaj za krepitev mišic medeničnega dna – te so zlasti pomembne z vidika preventive –, do kirurških posegov za izboljšanje nadzora nad mehurjem.
Pomembni sta pravilna hidracija in primerna prehrana, predvsem izogibanje dražečim snovem, kot so kofein, alkohol in gazirane pijače. Med učinkovite pripomočke za obvladovanje simptomov spadajo posebni higienski vložki, ki olajšajo vsakdanje življenje in dvignejo samozavest.
Brez zadrege
Inkontinenca ne bi smela biti tabu ali sramota, temveč bi nanjo morali gledati kot na zdravstveno težavo, ki jo je mogoče obvladati in uspešno zdraviti.
Obstajajo namreč rešitve, ki lahko posameznikom omogočijo kakovostno življenje brez zadrege. Pomembno je, da poiščejo strokovno pomoč. Odkrit pogovor z zdravnikom ali specialistom je prvi korak k boljšemu nadzoru nad telesom in večji samozavesti.
