Tihi ubijalec, ki nima značilnih simptomov
Ko naš krvni tlak poskoči čez 140/90 mm Hg, že lahko rečemo, da je zvišan. Če je tak ali višji le občasno, verjetno ni nevarno, saj tudi pri sicer zdravem človeku čez dan precej niha, ob različnih aktivnostih in okoliščinah. Nevarno postane, če je dolgotrajno povišan, pa ljudje tega sploh ne zaznajo, ga ne merijo in ne ukrepajo. Približno tretjina odraslih v Sloveniji živi s povišanim krvnim tlakom oziroma hipertenzijo, nekako po 60. letu pa ta, pri mnogih dolgo prikrita bolezen prizadene več kot polovico. Dolgotrajno ozaveščanje o tem dejavniku tveganja za srčne in žilne zaplete kaže, da postajajo ljudje le nekoliko bolj pozorni na to nevarnost.
Ljudsko izročilo o tem, da je rdeča pesa »dobra za kri«, potrjujejo tudi sodobne raziskave, ki omenjajo, da z nitrati obogaten sok rdeče pese statistično pomembno znižuje povišan krvni tlak.
Skrbno ali brezbrižno?
Nedavna slovenska raziskava, v kateri je sodelovalo 800 naključno izbranih prebivalcev, starejših od 45 let, je pokazala, da tri četrt vprašanih pozna svoje vrednosti krvnega tlaka. Večina si ga meri vsaj enkrat na leto, nekateri, predvsem starejši, pa enkrat na mesec. Kljub vsemu ne gre zanemariti podatka, da si ga drugi niso izmerili še nikoli, zato svojih vrednosti ne poznajo ali pa zvišanemu krvnemu tlaku ne pripisujejo večjega pomena. In ker je znano, da se s starostjo krvni tlak povečuje, lahko po besedah strokovnjakov vsakdo le z rednimi meritvami pripomore k hitrejšemu prepoznavanju sprememb in ustreznemu ukrepanju.
KAJ JE KRVNI TLAK?
Krvni tlak je sila krvi, ki pritiska na steno žile, po kateri teče, da oskrbuje tkiva s hrano in kisikom. Tlak opredeljujeta dve številki, izraženi v milimetrih živega srebra (Hg). Prva pomeni vrednost zgornjega oziroma sistoličnega krvnega tlaka, ko se srce skrči in pošlje kri po žilah. Ko pa se srce raztegne in mišica do naslednjega utripa počiva, se izmeri vrednost spodnjega oziroma diastoličnega krvnega tlaka.
Tako je mogoče preprečiti ali vsaj upočasniti druge zaplete, kot so nepopravljive poškodbe žil, srca, možganov, ledvic in oči, ki jih povzroča dolgotrajno zvišan krvni tlak (nad 140/90 mm Hg). Kot pojasnjuje doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo, v Združenju za arterijsko hipertenzijo svetujejo zdravim ljudem, ki imajo vrednosti krvnega tlaka pod mejo 140/90 mm Hg, naj si ga redno merijo vsaj enkrat na leto. Če je krvni tlak višji od 140/90 mm Hg, je potrebnih več zaporednih meritev, vsaj tri dni zapored, in posvet z osebnim zdravnikom.
Kaj bo pokazal tlakomer?
Merjenje krvnega tlaka je v ordinaciji pri zdravniku ali medicinski sestri zelo pogosta preiskava, postopek je preprost tudi v domačem okolju, moramo pa ga izvesti skrbno in natančno. Pol ure pred merjenjem ni primerno jesti, piti alkoholnih pijač, prave kave, pravega čaja in gaziranih pijač ter kaditi. Priporočljivo je prej opraviti fiziološke potrebe in pred merjenjem nekaj minut počivati. Meritev opravimo v mirnem prostoru, v sedečem položaju, z naslonjenim hrbtom in podprto roko. Manšeto namestimo na sredino nadlahti v višini srca. Noge naj ne bodo prekrižane, stopala naj počivajo na tleh. Zabeležimo dve zaporedni meritvi, ki ju izvedemo z eno- do dveminutnim presledkom – oziroma glede na morebitna drugačna zdravnikova priporočila. Krvni tlak si je mogoče preveriti tudi v nekaterih lekarnah, kjer lekarniški delavci opravijo merjenje z ustreznim nadlahtnim merilnikom. S storitvijo pregled uporabe zdravil pa tistim, ki sočasno jemljejo več zdravil, pomagajo razumeti njihov pomen in namen ter odpravijo morebitne napake pri njihovi uporabi, je pojasnila Ivanka Brus, koordinatorka farmacevtske skrbi za hipertenzijo pri Lekarniški zbornici Slovenije.
TIHA BOLEZEN
Povišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija se na začetku redko izraža s simptomi in mnogi sploh ne vedo za to nevarnost, ki velja za tiho bolezen. Velikokrat se zdravljenje začne prepozno, ko so tarčni organi – možgani, srce, ledvice in oči – že prizadeti. Lahko nastane možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic, demenca in okvare očesnega ozadja. Cilj zdravljenja arterijske hipertenzije je preprečevanje opisanih zapletov in podaljšanje življenja.
Tudi pri omenjeni zbornici si namreč po besedah predsednice mag. Darje Potočnik Benčič njihovi strokovni sodelavci prizadevajo za ozaveščanje ljudi o pomembnosti rednih meritev krvnega tlaka in njegovega uravnavanja. Kot je še pojasnila, poleg starosti, čezmerne telesne teže ali dedne nagnjenosti lahko na hipertenzijo vpliva tudi neustrezna prehrana, ki vsebuje preveč soli ali sladkorja, čezmerno uživanje alkohola, kajenje, premalo telesne aktivnosti in psihične obremenitve, kot je stres. Bolezen pa je lahko tudi posledica uporabe nekaterih zdravil, kot so glukokortikoidi ali kontracepcijske tablete, ter zlorabe določenih drog. Več koristnih informacij, strokovnih nasvetov in preventivnih ukrepov v zvezi s povišanim krvnim tlakom oziroma hipertenzijo ter videoprikaz pravilnega merjenja je na voljo na spletnih straneh www.zakajtibijesrce.si in hipertenzija.org.
NAVADE IN KRVNI TLAK
Strokovno preverjena priporočila za uvajanje ustreznih življenjskih navad pomagajo zmanjšati povišan krvni tlak in druge dejavnike tveganja za srce in ožilje. Tako omejitev vnosa soli na 5–6 g na dan pričakovano zniža krvni tlak za 2–8 mm Hg. Prehrana z veliko zelenjave in sadja ter uživanje mlečnih izdelkov z manj maščobe lahko prispevata k znižanju tlaka za 8–14 mm Hg. Z zmanjšanjem telesne teže na ITM (indeks telesne mase) 25 kg/m2 in/ali zmanjšanjem obsega pasu na manj kot 102 cm pri moških in manj kot 88 cm pri ženskah lahko upade še za 5–20 mm Hg. Vsaj 30 minut redne zmerne vadbe ga lahko zniža za 4–9 mm Hg. K znižanju za 2–4 mm Hg prispeva tudi le zmerno uživanje alkoholnih pijač, ki naj se pri moških omeji na 2–3 kozarce in pri ženskah na 1–2 kozarca dnevno. Vsestransko – pa tudi za tlak – je zelo pomembno opuščanje kajenja in drugih škodljivih razvad.
Najprej zdrav življenjski slog
Prvi ukrep za znižanje zvišanega krvnega tlaka je običajno sprememba življenjskega sloga, kar vključuje že omenjeno zmanjšane telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani, omejitev pitja alkoholnih pijač in dovolj spanja. Če omenjeni ukrepi v pol leta ne dajo želenega rezultata, je treba začeti zdravljenje s katerim od zdravil, ki so po besedah strokovnjakov varna in učinkovita. Ker je pogosto treba jemati več zdravil hkrati, se lahko predpiše kombinirano zdravilo, v katerem je več različnih učinkovin, jemlje pa se le enkrat na dan. Tako postane zdravljenje enostavnejše in tudi uspešnejše.
Tako kot naj bi imeli v vsakem gospodinjstvu doma termometer, bi morali imeti kakovosten, klinično validiran merilnik krvnega tlaka z nadlahtno manšeto.
Če je krvni tlak zelo zvišan (nad 160/100 mm Hg), se je treba čim prej posvetovati z osebnim zdravnikom, saj bo v tem primeru verjetno potrebna hitrejša uvedba zdravil. Njihovo redno jemanje je varen in učinkovit način za znižanje krvnega tlaka, ki prinaša številne koristi in ohranja kakovost človekovega življenja. Zdravnica dr. Jana Brguljan Hitij še opozarja na posebno previdnost, ko na spletu oziroma v prosti prodaji naletimo na najrazličnejše pripravke, ki obljubljajo znižanje krvnega tlaka, saj njihova varnost in učinkovitost pogosto nista ne preverjeni in ne zagotovljeni. Uživanje takih pripravkov lahko prej škoduje, kot koristi zdravju.
