Tlakovano s staranjem
Znanec je imel večji del življenja prenizek krvni tlak, zdaj pa ima kar naenkrat previsokega. Prvi rutinski pregled po koronskem obdobju pri osebni zdravnici je vključeval tudi merjenje krvnega tlaka. Oba sta bila presenečena, da je bil izredno visok. Najprej se je zdravnica šalila, da je to najbrž strah pred belo haljo. Ampak tudi ko se je možak sprostil, sta bili številki veliko previsoki. Nenavadno, v vseh letih se je moral privajati na življenje z nizkim tlakom, zdaj pa je vse drugače.
Kaj se je zgodilo?
Sprememba krvnega tlaka iz nizkega v visokega je lahko posledica več dejavnikov. Zdravnica je najprej omenila staranje. Ampak ni samo staranje. Šla je po vrsti.
Z leti se krvne žile običajno nekoliko zožijo in izgubijo elastičnost, kar lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka.
Staranje: z leti se krvne žile običajno nekoliko zožijo in izgubijo elastičnost, kar lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka. Možak se je že ob praznovanju abrahama soočil z osebno krizo, a je hitro priznal, da je staranje neizbežno. To je razumel.
Prehrana: povečana poraba soli, nezdrava prehrana ali nenadna sprememba prehranjevalnih navad lahko prispevajo k zvišanju krvnega tlaka. Naš junak je zdravnici povedal, da je prepričan, da jé dobro in pravilno. A ko je naštel dobrote, ki jih obožuje, se je izkazalo, da ni na pravem jedilniku, je pa zdravnica njegov način prehranjevanja označila kot dobrega.
Povečana telesna teža: z dvojčico, debelostjo, sta povezani z višjim krvnim tlakom. Znanec, recimo mu odslej J., se je v petih letih po abrahamu zredil za pet kilogramov. In teža zdaj ne gre ne nazaj ne navzgor. Za svojo višino ima deset kilogramov preveč.
Stres: enake posledice ima dolgotrajen ali intenziven stres. Zdravnici je J. priznal, da v službi doživlja stres, ki se ga je že navadil. Zdravnica je to označila, kot da je pod stalnim stresom. Janez se je strinjal in omenjal upokojitev.
Pomanjkanje telesne aktivnosti: sedeči način življenja lahko prispeva k naši tegobi. S tem se ni strinjal, kajti J. je odličen rekreativec, ki vadi vsaj štirikrat na teden. Res pa je, da po vadbi najraje poje pico in spije kakšno pivo več.
Normalni krvni tlak odraslega človeka pomeni, da je sistolični tlak od 120–129 mm Hg, diastolični pa od 80–84 mm Hg.
Zdravstvena stanja: bolezni ledvic, hormonske motnje (npr. hipotiroidizem ali hipertiroidizem) in apneja lahko povzročijo zvišanje krvnega tlaka. J. nima teh težav.
Zdravila: krvi tlak lahko zvišajo nekatera zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), dekongestivi in hormonska terapija. J. jih nikoli ni jemal.
Uživanje alkohola in kajenje: o prekomernem uživanju alkohola in kajenju ni treba zgubljati besed. J. obožuje pivo in dobra vina, težko pa bi priznal, da prekomerno uživa alkohol. Ko ne vadi, ne spije piva, je njegovo tiho pravilo. Kaditi je prenehal pred petnajstimi leti.
Vse, kar je povedala zdravnica in kar je priznal J., sta utemeljila in povezala s starostjo. A znanca je črvičilo naprej, ker je bil še vedno prepričan, da v zadnjem desetletju živi veliko bolje, kot je kdaj prej. Torej manj dela, manj stresno živi, veliko več se fizično rekreira, bolje se prehranjuje, ampak boljša hrana ni nujno tudi bolj zdrava. Ko je imel prenizek krvni tlak, mu je zdravnica priporočala kako kavico več. Zdaj kave ne bo več pil, čeprav ne ve, ali mu kava sploh kaj pomaga, kajti vse življenje, tudi če jo je spil tik pred spanjem, je lahko v trenutku zaspal kot dojenček.
Brez tablet?
J. in zdravnica sta se odločila, da bo eno leto živel drugače, potem pa bosta ocenila, ali bo zdravljenje moralo vključevati tablete. Eno leto še teče, J. si redno meri krvni tlak, a se stanje ne izboljšuje. Opazil pa je, da ima na dopustu ali počitnicah tlak v povsem normalnih mejah za svojo starost. Torej, stresno življenje je glavni krivec, si je rekel. Hkrati pa dodal, da se v velikem loku izogiba slanih jedi, pakiranega mesa, pakiranih salam, pršutov, klobas. In kar je težko priznal, končno se je posvetil vlakninam. Da, tistim vlakninam, ki so bile neštetokrat tema zbadanja po kolesarskem krogu, ob pici in pivu. Ampak takrat so bili mladi in so lahko jedli in pili vse po vrsti. Tik pred upokojitvijo je življenje drugačno. A če zmore prikolesariti na Vršič, bo zmogel tudi na svoj jedilnik uvrstiti več vlaknin, torej več mediteranske in ne balkanske prehrane.
Zdravnica ga je napotila k nutricionistki, ta mu je po pregledu in razlagi njegovih prehranskih navad ter življenjskega sloga pripravila jedilnik. J. se ga zdaj strogo drži, ker je vesel, da so na njem ostali njegov priljubljeni žar in tudi nekaj alkoholnih razvad. Srečen je, da je našel mero in da se ob rednem merjenju vidi, da bo po nekaj tednih, ki ga še ločijo od snidenja z zdravnico, lahko zmagovalno pokazal boljše številke na napravi za merjenje krvnega tlaka. No, in če smo že pri merilni napravi, je treba napisati, kako se pravilno uporablja.
Navodilo za ...
Zdravnica je poudarila, da se je treba držati pravilnega postopka merjenja, naprava pa mora biti umerjena in nepoškodovana. Vsaj pol ure pred merjenjem ni priporočljivo jesti, kaditi, piti kavo ali alkohol, se fizično naprezati ali jemati zdravila, kar velja tudi za zdravila za znižanje krvnega tlaka. Nekaj minut pred merjenjem izpraznimo mehur in se povsem umirimo ter vsaj pet minut udobno počivamo. Krvni tlak se običajno meri sede, s stopali na tleh.
Med meritvijo ni priporočljivo govoriti ali poslušati sogovornika, saj to lahko vpliva na sproščenost. Manšeta mora biti v višini srca, ne glede na to, kako merite krvni tlak. Roka naj počiva v udobnem položaju. Meritve je treba opraviti dvakrat zapored, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane. Če se meritvi izrazito razlikujeta, je potrebna še tretja, ki bo potrdila dejanske vrednosti. Datum in čas meritve, povprečno vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa redno zapisujmo v dnevnik meritev krvnega tlaka, ki je na voljo pri osebnem zdravniku ali v lekarni, dostopen pa je tudi na spletu.
O čem pravzaprav razpravljamo? Krvni tlak ali pritisk, kot radi rečemo, je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Krvni tlak opredeljujeta dve številki, izrazimo pa ga v milimetrih živega srebra (Hg). Prva številka je vrednost sistoličnega krvnega tlaka, to je najvišjega krvnega tlaka v žili ob utripu srca. Druga številka je vrednost diastoličnega krvnega tlaka, to je najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva. Normalni krvni tlak odraslega človeka pomeni, da je sistolični tlak od 120–129 mm Hg, diastolični krvni tlak pa od 80–84 mm Hg. Meja, nad katero govorimo o hipertenziji, je 140/90 mm Hg. To sta številki, ki si ju je vredno zapomniti.
Krvni tlak v območju 130–139/85–89 mm Hg je visoko normalen krvni tlak. Ljudje s takšnimi vrednostmi imajo večjo verjetnost, da bodo v prihodnjih letih razvili hipertenzijo.
