KVČB
To bolezen mnogi Slovenci skrivajo
KVČB ima okoli deset milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji okoli 7500: povzroča vnetje črevesja ali pa celotne prebavne cevi.
Odpri galerijo
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), s katero stroka pojmuje ulcerozni kolitis in crohnovo bolezen, je razširjena po vsem svetu, pogostejša pa je v razvitem svetu. In kar je najbolj skrb vzbujajoče, obolelih je iz leta v leto več.
Trenutno ima KVČB okoli deset milijonov ljudi, dobra tretjina teh je v Evropi, v Sloveniji pa je znanih več kot 7500 primerov. Današnji dan je namenjen ozaveščanju o bolezni, ki ni povsem ozdravljiva, povzroča pa vnetje črevesja ali pa tudi celotne prebavne cevi.
»Za bolnike to pomeni zagone vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, drisko, izčrpanostjo in utrujenostjo. Obdobja remisije so različno dolga, v tem času so lahko nekateri bolniki tudi povsem brez težav,« pojasnjuje Mateja Saje, tudi sama bolnica in predsednica Društva za KVČB. Včasih je v stroki veljalo prepričanje, da je mogoče simptome nadzorovati z dieto, a to že dolgo ne drži več. Bolezen se pri vsakem bolniku kaže drugače, vsak si z izkušnjami sestavi svoj jedilnik, ki mu ustreza, pove Sajetova:
»Pazimo, da ne spodbujamo delovanja črevesja, izogibamo se začinjeni hrani, tudi mlečnim izdelkom. Zelenjavo raje kuhamo, meso dušimo. Sama mesa ne jem veliko, a ga ne smem povsem izločiti. Ko je bolezen v mirovanju, lahko kakšno jed tudi vključimo. Trajanje remisije je pri vsakomer različno, bolezen pa zahteva veliko prilagoditev v družinskem okolju.«
Bolezen se največkrat pojavi med 15. in 35. letom starosti in tako prizadene ljudi v delovno najbolj aktivnem obdobju, zato marsikdo raje trpi molče in se tako nevarno ogroža. A pravočasno in ustrezno zdravljenje je nujno, opozarjajo strokovnjaki, saj lahko zanemarjanje simptomov povzroči hude zaplete in telesne okvare.
Ravno zato je Evropska zveza društev za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, ki združuje 39 nacionalnih društev, tudi slovensko, za letošnji svetovni dan izbrala geslo Prekinimo tišino (#breakthesilence#), s katerim želi spodbuditi obolele, da spregovorijo o svojem počutju in si tako pomagajo do boljše kakovosti življenja.
Zdravila za KVČB ni, a je mogoče blažiti in nadzorovati simptome, nadaljuje Sajetova: »Cilj zdravljenja je, da vzpostavimo remisijo bolezni in tako živimo kar se da normalno. Pred leti, ko ni bilo na voljo nobenih zdravil, smo bili zadovoljni, če smo dosegli klinično remisijo, torej stanje brez bolezenskih znakov. V zadnjem času pa je cilj zdravljenja sluznična remisija, to pomeni, da je sluznica črevesa brez vnetja. Raziskave so pokazale, da je pri osebah s KVČB, ki imajo sluznično remisijo, dolgoročni potek bolezni boljši: pričakujemo manj zapletov, bistveno se izboljša kakovost življenja. Zdravljenje je prilagojeno posamezniku, treba je upoštevati stopnjo aktivnosti, umeščenost in razsežnost vnetja, prisotnost morebitnih zunajčrevesnih znakov in zapletov.«
Društvo KVČB, ki deluje od leta 2004 in šteje več kot 1700 članov, tudi med pandemijo ponuja podporo in pomoč obolelim ter ob današnjem svetovnem dnevu pripravlja številne spletne dogodke, v znak solidarnosti z osebami s KVČB pa bodo v soboto, 22. maja, vijolično osvetlili tudi več stavb v Ljubljani in Mariboru.
Trenutno ima KVČB okoli deset milijonov ljudi, dobra tretjina teh je v Evropi, v Sloveniji pa je znanih več kot 7500 primerov. Današnji dan je namenjen ozaveščanju o bolezni, ki ni povsem ozdravljiva, povzroča pa vnetje črevesja ali pa tudi celotne prebavne cevi.
»Za bolnike to pomeni zagone vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, drisko, izčrpanostjo in utrujenostjo. Obdobja remisije so različno dolga, v tem času so lahko nekateri bolniki tudi povsem brez težav,« pojasnjuje Mateja Saje, tudi sama bolnica in predsednica Društva za KVČB. Včasih je v stroki veljalo prepričanje, da je mogoče simptome nadzorovati z dieto, a to že dolgo ne drži več. Bolezen se pri vsakem bolniku kaže drugače, vsak si z izkušnjami sestavi svoj jedilnik, ki mu ustreza, pove Sajetova:
»Pazimo, da ne spodbujamo delovanja črevesja, izogibamo se začinjeni hrani, tudi mlečnim izdelkom. Zelenjavo raje kuhamo, meso dušimo. Sama mesa ne jem veliko, a ga ne smem povsem izločiti. Ko je bolezen v mirovanju, lahko kakšno jed tudi vključimo. Trajanje remisije je pri vsakomer različno, bolezen pa zahteva veliko prilagoditev v družinskem okolju.«
Prekinimo tišino
Bolezen se največkrat pojavi med 15. in 35. letom starosti in tako prizadene ljudi v delovno najbolj aktivnem obdobju, zato marsikdo raje trpi molče in se tako nevarno ogroža. A pravočasno in ustrezno zdravljenje je nujno, opozarjajo strokovnjaki, saj lahko zanemarjanje simptomov povzroči hude zaplete in telesne okvare.
Zdravila ni, a je mogoče blažiti in nadzorovati simptome.
Ravno zato je Evropska zveza društev za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, ki združuje 39 nacionalnih društev, tudi slovensko, za letošnji svetovni dan izbrala geslo Prekinimo tišino (#breakthesilence#), s katerim želi spodbuditi obolele, da spregovorijo o svojem počutju in si tako pomagajo do boljše kakovosti življenja.
Zdravila za KVČB ni, a je mogoče blažiti in nadzorovati simptome, nadaljuje Sajetova: »Cilj zdravljenja je, da vzpostavimo remisijo bolezni in tako živimo kar se da normalno. Pred leti, ko ni bilo na voljo nobenih zdravil, smo bili zadovoljni, če smo dosegli klinično remisijo, torej stanje brez bolezenskih znakov. V zadnjem času pa je cilj zdravljenja sluznična remisija, to pomeni, da je sluznica črevesa brez vnetja. Raziskave so pokazale, da je pri osebah s KVČB, ki imajo sluznično remisijo, dolgoročni potek bolezni boljši: pričakujemo manj zapletov, bistveno se izboljša kakovost življenja. Zdravljenje je prilagojeno posamezniku, treba je upoštevati stopnjo aktivnosti, umeščenost in razsežnost vnetja, prisotnost morebitnih zunajčrevesnih znakov in zapletov.«
Duševno zdravjeBolezen posamezniku odvzame brezskrbnost ter v njegovo življenje vnese veliko stresa, negotovosti, strahu in praktične težave v vsakdanjiku. Zahteva prilagoditve na delovnem mestu in v medosebnih odnosih, prinese veliko dvomov glede šolanja in načrtovanja družine, vsi ti dejavniki pa lahko prinesejo tudi duševne težave, ki prav tako zahtevajo pozornost in zdravljenje, opozarja Sajetova: "Zdravljenje psihične motnje z antidepresivi je običajno uspešno in prinese razbremenitev in sprostitev ter v primeru depresije ponovno upanje in boljše kapacitete za spopad z bremeni v vsakdanjem življenju. Pogosto ni potrebno veliko, le uvedba zdravila in redno jemanje. Seveda pomagajo tudi psihoterapije in vse, kar štejemo pod zdrav življenjski slog, ampak če se psihično stanje zaplete s pravimi simptomi depresije in tesnobe, je potrebno medikamentozno zdravljenje. Izboljšano psihično stanje seveda dobro vpliva na stabilnost imunosti in stabilnost KVČB."
Društvo KVČB, ki deluje od leta 2004 in šteje več kot 1700 članov, tudi med pandemijo ponuja podporo in pomoč obolelim ter ob današnjem svetovnem dnevu pripravlja številne spletne dogodke, v znak solidarnosti z osebami s KVČB pa bodo v soboto, 22. maja, vijolično osvetlili tudi več stavb v Ljubljani in Mariboru.