To je idealna starost za sklenitev zakona
Če boste usodni da dahnili pri tej starosti, bo ločitev manj verjetna.
Odpri galerijo
S poroko ni dobro hiteti, a tudi ne predolgo čakati. FOTO: Thinkstock
Kdaj je najbolje skočiti v zakon? Morda v dvajsetih ali kasneje? Nedavno izvedena raziskava ponuja odgovor na to vprašanje in med drugim zavrača teorijo, da je pri parih, ki čakajo dlje, manj možnosti za ločitev v primerjavi s tistimi, ki se jim mudi.
Sociolog Nicholas H. Wolfinger z univerze Utah je namreč ob pomoči parov dokazal, da v mlajših letih sklenjeni zakoni niso edini, ki pogosto razpadejo.
»Na splošno nikakor ne. A partnerji iz preteklosti lahko spodbudijo nezaupanje med zakoncema. Hkrati lahko vse skupaj otežijo otroci iz prejšnjih zvez,« trdi sociolog.
In še en razlog za ta fenomen. Wolfinger verjame, da osebe, ki z zakonom odlašajo do poznih tridesetih, v osnovi niso ravno naklonjene dolgim in stabilnim zvezam. K temu, da so ločitve med zakonci, ki z zakonom čakajo, pogostejše, svoje prida še dejstvo, da se množica primernih kandidatov znatno zmanjša, kar pomeni, da je težje najti res pravega življenjskega sopotnika, zato mnogi v zakon skočijo z napačnim in zakonska skupnost zato hitreje razpade.
Sociolog Nicholas H. Wolfinger z univerze Utah je namreč ob pomoči parov dokazal, da v mlajših letih sklenjeni zakoni niso edini, ki pogosto razpadejo.
Idealna leta
Pari, ki usodni da dahnejo v zgodnjih dvajsetih, imajo 50 odstotkov večjo možnost za razvezo v primerjavi s tistimi, ki zakon sklenejo po 25. letu. Z vsakim letom čakanja možnost za zakonski brodolom upada, vendar le do 32. leta. Od tam naprej pa tveganje za ločitev znova narašča.Več dejavnikov
Mar to pomeni, da osebe, ki so z zavezo čakale do 32. leta, niso sposobne ohraniti zakona?»Na splošno nikakor ne. A partnerji iz preteklosti lahko spodbudijo nezaupanje med zakoncema. Hkrati lahko vse skupaj otežijo otroci iz prejšnjih zvez,« trdi sociolog.
In še en razlog za ta fenomen. Wolfinger verjame, da osebe, ki z zakonom odlašajo do poznih tridesetih, v osnovi niso ravno naklonjene dolgim in stabilnim zvezam. K temu, da so ločitve med zakonci, ki z zakonom čakajo, pogostejše, svoje prida še dejstvo, da se množica primernih kandidatov znatno zmanjša, kar pomeni, da je težje najti res pravega življenjskega sopotnika, zato mnogi v zakon skočijo z napačnim in zakonska skupnost zato hitreje razpade.
