To je razlog, da sanjarjenje koristi zdravju

Otroške misli pogosto odtavajo, sanjarjenje je za odrasle precej težje, je pokazala nedavna raziskava: zdi se, kot da s staranjem izgubljamo domišljijo. Gre za del našega kognitivnega orodja, ki ni dovolj razvito, pravijo nekateri psihologi.

Da bi sanjarili, morajo naši možgani ustvarjati pozitivne misli, kar je mnogim izziv. Biti moramo igralec, režiser, scenarist in publika mentalne izvedbe. Čeprav je videti, kot bi ne delali nič, je kognitivno zahtevno, stresno; kot bi ne vedeli, o čem razmišljati, da bi imeli pozitivno izkušnjo.

Sanjarjenje je povezano z našimi čustvi in tisti, ki sanjarijo, se precej bolje spopadajo z bolečino, na primer, in se na splošno počutijo bolje. Teorijo je na prostovoljcih s svojo ekipo preizkusila Erin Westgate, profesorica psihologije na floridski univerzi. Sodelujoče so prosili, naj razmišljajo o pozitivnih, smiselnih idejah.

Raziskovalci so predpostavljali, da jim bo to pomagalo pri sanjarjenju, a sodelujočim proces ni bil všeč in so želeli vodeno izkušnjo, ni jim padlo na pamet, da bi lahko čas izkoristili za uživanje v lastnih mislih, je dejala Westgatova. Izsledki študije kažejo, da so na začetku mislili na stvari, ki niso imele zveze z njihovimi čustvi, recimo na sladoled. Ko so jim dali avtorji na razpolago teme, denimo bodoči cilji ali priljubljeni spomini, se je kreativno razmišljanje povečalo za kar 50 odstotkov.

Pozitivno razmišljanje skozi sanjarjenje ima velike mentalne prednosti, pravijo raziskovalci: to je nekaj, kar nas loči od drugih, omogoča nam, da si zamislimo novo stvarnost, a taka vrsta razmišljanja zahteva prakso. Več ko bomo vadili, bolje nam bo šlo.