To je skriti organ z ogromnim vplivom na zdravje! Skrbite dobro zanj?
Če bi črevesno mikrobioto šteli za organ, bi bila to verjetno največja struktura v telesu, pravi raziskovalec Martin Stražar z inštituta Broad v Združenih državah Amerike, ki s pomočjo umetne inteligence proučuje vlogo črevesnih bakterij in razvija orodja za napovedovanje tveganj za črevesne in avtoimunske bolezni, kar bi lahko izboljšalo zdravje ljudi po svetu. »Pregovor Si to, kar ješ še posebno velja za mikrobioto, saj je raznolikost bakterij v črevesju odvisna od raznolikosti hrane, ki jo uživamo. Bolj barvit in raznolik je naš krožnik, več različnih vrst bakterij podpira naše telo,« je dejal.
Čeprav črevesne bakterije večinoma koristijo prebavi in vzdržujejo zdravje, lahko nekatere sprožijo prekomeren ali napačen imunski odziv, kar lahko vodi do vnetja črevesja, kroničnih črevesnih bolezni in avtoimunskih bolezni, opozarja: »Da bi te bolezni lahko učinkoviteje preprečevali, je ključno natančno poznavanje tistega, kar se skriva v črevesju.«
S svojo ekipo Stražar raziskuje, kako genetski dejavniki vplivajo na dovzetnost za razvoj kronične vnetne črevesne bolezni in avtoimunskih bolezni, ter razvija orodja, ki napovejo imunske odzive posameznika na bakterijske in virusne beljakovine glede na njegov genotip. Preučujejo zlasti gen HLA-II, ki imunskemu sistemu omogoča prepoznavanje in predstavitev tujih beljakovin.
Lahko pride do hudih bolezni
Pri nekaterih ljudeh lahko določene različice tega gena povzročijo napačne imunske odzive, kar vodi do bolezni, kot sta multipla skleroza in revmatoidni artritis, ter do vnetja črevesja, kar povečuje tveganje za kronične vnetne črevesne bolezni. Slednje, mednje spadata tudi ulcerozni kolitis in crohnova bolezen, so v razvitem svetu vse pogostejše, v zadnjih letih narašča število bolnikov tudi v razvijajočih se državah.
Čeprav vzroki za nastanek bolezni niso povsem znani, imajo pomembno vlogo dedni dejavniki, na naraščajočo pojavnost vplivajo tudi neustrezna prehrana, sedeč način življenja, stres ter pomanjkanje spanja in telesne aktivnosti, je poudaril Stražar. Črevesna vnetja in s tem povezane bolezni se primarno zdravijo s protivnetnimi zdravili in biološkimi terapijami, v naprednih primerih tudi z invazivnimi postopki, kot je presaditev mikrobioma, pravi Stražar in poudarja, da je ključen razvoj manj invazivnih in bolj prilagojenih metode zdravljenja.
Priložnosti ponujajo tudi orodja umetne inteligence za napovedovanje imunskega odziva; čeprav so nekatere od teh metod še v razvoju, je prihodnost obetavna, meni Stražar. »Ta orodja so že uporabna na številnih področjih, med drugim za odkrivanje kandidatov za cepiva proti virusnim okužbam. Nedavno smo z njimi našli novega kandidata za cepivo proti virusu sars-CoV-2,« je dejal.
