To motnjo naj bi pri nas imelo kar okoli 200.000 ljudi

Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja – v Sloveniji naj bi za njo trpelo okoli 200.000 ljudi, v Evropi okoli 6 milijonov, po svetu pa približno 1 odstotek. Razlogi za njen nastanek so različni: od genetike do udarcev v glavo, virusnih infekcij in predporodnih poškodb.

Napadi ogrožajo življenje

Pri epilepsiji so prizadeti različni deli možganov, kar se navadno kaže v obliki napadov. Ti lahko povzročijo manjše in hujše poškodbe, v skrajnih primerih celo smrt. Zaradi možnosti nenadnega napada se epileptiki izogibajo tveganih aktivnosti, kot so kolesarjenje, plavanje ali hoja po strmini. Pri sebi težko prepoznajo, da prihaja napad. To uspe le enemu od dvajsetih pacientov. Prav zato je izjemno pomembno reagirati takoj, ko se zgodi napad, oziroma že pred tem. Slednje omogoča nova naprava, ki so jo izdelali španski znanstveniki. Nosimo jo v ušesu, uporabljamo pa s pomočjo aplikacije v pametnem telefonu. Napravo je, skupaj s podjetjem MJN Neuro s pomočjo evropskega financiranja, razvil inženir, strokovnjak za robotiko dr. David Blánquez, čigar hči boleha za epilepsijo. »Imela je veliko napadov v različnih okoliščinah in nekatere so bile zelo nevarne,« razlaga. Trenutno jo je mogoče dobiti v Španiji, Veliki Britaniji in Nemčiji za približno 1700 evrov.

Prilagojena posamezniku

Medtem ko zapestnice, ki jih epileptiki uporabljajo, beležijo predvsem pacientovo stanje, nova naprava zazna prihajajoči napad in to sporoči aplikaciji v pacientovem telefonu. Aplikacija omogoča obveščanje družinskih članov oziroma drugih pacientovih zaupnih oseb o prihajajočem napadu.

Dr. David Blánquez ima hčerko z epilepsijo. FOTO: osebni arhiv

Ves čas meri možganske električne aktivnosti EEG in tako beleži ključne medicinske informacije v obliki algoritma. Ko prepozna posebnosti v možganskem valovanju pred epileptičnim napadom, si to zabeleži. Sčasoma je njeno prepoznavanje prihoda napada vedno bolj natančno, dokler ne doseže cilja in prepozna napad eno minuto, preden se zgodi. Vsak bolnik ima svoj osebni algoritem.

Različni napadi

Epileptični napad se pojavi, ko se možgani zmotijo, kot bi v njih nastal kratki stik. Napadi so zelo različni. Lahko gre le za strmenje, ko oseba nenadoma preneha, kar trenutno počne, in se zastrmi v prazno, čez nekaj sekund pa znova nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. T. i. splošni tonično-klonični napadi se kažejo kot otrditev rok in nog ter trzanje telesa. Žariščni napadi se kažejo kot krčenje okončin, čuden občutek v želodcu, mravljinčenje, spremenjen okus ali voh, včasih kot avtomatski gibi ali vedenje. Generalizirani napadi prizadenejo celotne možgane, medtem ko žariščni prizadenejo le del. Vrsta in pogostost napadov se z leti lahko spreminjata.

Padec lahko pomeni resno poškodbo. FOTO: Madrolly, Getty Images

Ko epileptik doživi napad, je naloga tistega, ki je poleg, da poskusi preprečiti morebitne padce, udarce ali poškodbe zaradi nehotenih gibov. Če je mogoče, bolnika obrnemo na bok, saj bo tako prosto dihal. Ko napad mine, ga ogovorimo in pomirimo. Če traja več kot tri minute, nemudoma pokličemo prvo pomoč.

Nenadno prenehanje dihanja

Nevarnost pri epileptikih predstavlja tudi prenehanje dihanja med spanjem. Tovrstne smrti so značilne predvsem za otroke in mlade z epilepsijo. S problemom se ukvarja londonska raziskovalka dr. Esther Rodriguez-Villegas v okviru projekta NUSODEP. Trenutno razmišlja o napravi, ki bi beležila dihanje, srčni utrip, saturacijo, glasove in spalni položaj.