To so probiotiki, ki krepijo tudi odpornost
Napihnjenost, zaprtje, napenjanje, vetrovi, utrujenost, bolečine v trebuhu in ponavljajoče se glivične okužbe: vse to so znaki neravnovesja v našem prebavnem traktu, ki pa mu lahko pomagamo s probiotiki. Pri tem ne smemo pozabiti na prebiotike, ki v črevesju ustvarjajo primerno okolje za rast in razvoj koristnih mikroorganizmov.
Nekateri dokazi govorijo celo v prid preprečevanja atopijskega dermatitisa pri otrocih.
»Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v prebavnem traktu skrbijo za razgradnjo hrane, uničujejo škodljive patogene in sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
»Mlečnokislinske bakterije ali laktobacili so najznačilnejši probiotiki, najdemo pa jih v kefirju, jogurtu, sirotki, surovem kislem zelju in zelnici. Probiotični jogurti so za uporabo najbolj priljubljeni. Prebiotiki služijo predvsem kot hranila za mlečnokislinske bakterije, pospešujejo njihovo rast in zvišujejo aktivnost koristnih bakterij. Mikroorganizmi imajo ugoden učinek na naše telo, ustvarjajo naravno črevesno floro in preprečujejo razrast patogenih in oportunističnih gliv v črevesju.«
Ko se pojavijo prebavne težave, si lahko pomagamo z dodajanjem probiotikov, s katerimi dodajamo koristne bakterije, ali pa prebiotikov, ki spodbudijo obstoječe koristne bakterije in tako pomagajo do vnovičnega ravnovesja. Mogoča je tudi kombinirana uporaba obeh, svetuje sogovornica in dodaja: »Probiotiki poleg tega izboljšujejo naš imunski sistem, saj dobro delovanje črevesja omogoča, da se absorbirajo potrebna hranila, da se tvorijo vitamini in da je črevesna sluznica zaščitena, kar pomeni boljšo obrambo pred virusi in bakterijami. Pospešujejo presnovo laktoze, zavirajo oziroma blažijo drisko in v črevesju zatirajo patogene klice, zdravijo funkcionalne motnje črevesja in zmanjšujejo pogostost okužb. Nekateri dokazi govorijo celo v prid preprečevanja atopijskega dermatitisa pri otrocih.«
Na slabše delovanje črevesne mikrobiote lahko vplivajo tudi hormonske terapije, antibiotiki, koritzon in strupene snovi iz okolja, za pomanjkanje probiotikov pa je lahko kriva tudi akutna in kronična driska, nadaljuje predsednica Lekarniške zbornice in sklene, da lahko dragocene vire pomembnih učinkovin najdemo v raznovrstni vsakodnevni prehrani: »Probiotiki so v kefirju, sirotki, surovem kislem zelju, zelnici in seveda probiotičnih jogurtih. Naravni viri prebiotikov so banane, polnozrnati kruh in koruza.«
