Tobačne izdelke uporablja strašljivo število mladih
Čeprav velja Slovenija za zelo prosvetljeno na tem področju in ima odlično zakonodajo, ki je precej pristrigla peruti tobačni industriji, vendarle kadi skoraj četrtina prebivalcev. Povprečen kadilec pokadi 16 cigaret na dan.
Veliko hujše je dejstvo, da ne kadijo le odrasli, ampak tobačne izdelke uporablja kar strašljivo število mladih: dva odstotka 11-letnikov, deset odstotkov 15-letnikov, že 22 odstotkov 17-letnikov in 16 odstotkov mladih do 24. leta.
Ter ena od desetih nosečnic. V javnosti je dvignil veliko prahu primer, ko so na nekaj osnovnih šolah učencem preprodajali tobačne vrečke za žvečenje, ravnatelji pa so se zaman obrnili na policijo, saj ni bilo zakonodaje, ki bi bila podlaga za ukrepanje.
Brez privlačnih arom
Navdušujoče zato je, da je v tem času parlament, tudi z velikimi prizadevanji nevladnih organizacij, brez glasu proti sprejel pomembno direktivo Evropske unije, ki je veljavni zakon za različne načine omejevanja rabe tobaka še zaostrila.
Najbolj znana ukrepa temeljnega zakona sta gotovo enotna vizualna oprema cigaretnih škatlic, ki tudi s fotografijami nazorno kaže posledice kajenja, in prepoved oglaševanja tobačnih in podobnih izdelkov, največ vetra pa je vedno ob napovedanih dvigih trošarin, ki tobačne izdelke podražijo in naredijo manj dostopne širšemu krogu ljudi.
Hkrati je direktiva, najbolj odmevno, zakon še zaostrila s prepovedjo uporabe različnih privlačnih arom v tobačnih izdelkih. Ravno arome dajejo namreč uporabniku lažni vtis »saj to pa ni tako nevarno«, kar se je kazalo zlasti pri uporabi elektronskih cigaret. Slovenija je uveljavila celo bolj restriktivno različico direktive, in sicer da je kot aroma prepovedan tudi mentol, ki se je tik pred zdajci skorajda že tiho izmuznil skozi špranjo prepovedi.
Ker so elektronske cigarete postale priljubljene »igračke« odraslih in tudi mladih in ker so se mnogi izgovarjali, da ni raziskav, ki bi dokazale njihovo škodljivost – nasprotno, elektronske cigarete naj bi kadilcem pomagale pri odvajanju od kajenja! –, se je vnela prava bitka za obrambo e-cigaret, vendar zagovorniki na srečo niso zmagali.
Številne raziskave uglednih znanstvenikov, zlasti grških (prof. dr. Panagiotis Behrakis, vodilni evropski pulmolog), so dokazale več deset za zdravje usodnih kemičnih dodatkov v tekočinah, s katerimi polnijo te »igračke«. Novi »izumi« vedno dejavne tobačne industrije pa postajajo celo bolj priljubljeni od klasične cigarete.
Lobisti ne počivajo
Zagotovo lahko pričakujemo, da tobačna industrija, že desetletja zelo iznajdljiva pri domislicah, kako vseeno kovati dobičke na račun lahkovernih zasvojenih potrošnikov, ob takih omejitvah ne čaka križem rok. Ustanove, ki spremljajo in nadzorujejo lobiranje, so zabeležile dolgo vrsto poskusov, kako prepovedi ovirati.
Na žalost med lobisti niso bili samo predstavniki na primer Tobačne Ljubljana, British American Tobacco, d. o. o., Japan Tobacco International ali Philip Morris Ljubljana, d. o. o., ki so brez zadrege lobirali pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Še bolj zbode, da so bili med lobisti v korist tobačnih dobičkov predstavniki tako gospodarske kot trgovinske zbornice. Slovenske. Kje to lahko spremljamo? Na platformi Erar.si, kjer lahko vidimo tudi vse obstoječe lobistične stike.
Še bolj zanimivo je, da so v nekaterih državah sprožili tako imenovano medijsko tekmovanje za prijavljanje trikov svetovne tobačne industrije – k udeležbi vabijo vse, ki so stari med 18 in 35 let in opazijo nelegalne pa tudi nelojalne poteze predstavnikov tobačne industrije.
Pri nas lahko takšne primere prav tako prijavljamo na Erar.si, so povedali pri eni najbolj aktivnih nevladnih organizacij na področju tobaka, Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.
Posledice rabe tobačnih izdelkov
Ah, boste rekli, že spet ta cirkus okoli tobaka, naj odrasli kadijo, če so tako nespametni, sami so odgovorni zase. Pa poglejmo nekaj številk.
Začnimo na domačem pragu. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, umre deset ljudi – dobrih 3000 na leto. Pri nas kar 15 odstotkov tistih, ki jim smrt konča življenjsko pot med 30. in 44. letom, umre zaradi taistih bolezni. V starosti med 45 in 59 let jih je že 31 odstotkov, med 60. in 69. letom pa tobak zakrivi 25 odstotkov smrti.
Še toliko bolj vzbujajo srh svetovne številke. Statistika beleži, da je bilo v 20. stoletju kar sto milijonov smrti posledica rabe tobačnih izdelkov.
Če bo šlo tako naprej, bo število tovrstnih smrti v 21. stoletju naraslo na milijardo. Vsako leto za posledicami uporabe tobačnih izdelkov umre okoli pet milijonov ljudi in pol, do leta 2030 pa naj bi bilo tako povzročenih smrti že več kot osem milijonov na leto.
Cilj do leta 2040
Cilj Slovenije in še več podobno mislečih in delujočih držav se ob teh številkah sliši skoraj pravljičen – do leta 2040 naj bi pri nas uporabljalo tobačne izdelke zgolj še pet odstotkov prebivalstva.
Po dostopnih javnih podatkih si dve tretjini kadilcev želi obvarovati svoje zdravje in kajenje opustiti, polovica jih je to v zadnjem letu tudi že poskušala, kar poraja upanje. Tudi evropske volitve so priložnost, da Evropska unija znova prebudi svoj zaspali interes za omejevanje tobaka, ki odnese več sto tisoč življenj državljanov na leto.
