KALIJ
Treba je poskrbeti za srce in mišice, ne spreglejte nevarnih znakov
Telo samo nima zalog kalija, zato mu ga moramo zagotoviti s prehrano; pomanjkanje lahko povzroči natrij.
Odpri galerijo
Kalij ima zelo pomembno vlogo v telesu, saj vzdržuje prenos živčnih signalov, sodeluje pri krčenju mišic, skrbi za zdravo delovanje srca; pomaga vzdrževati normalni tlak, skrbi, da se v celice absorbirajo druga pomembna hranila, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov ... Poleg tega skrbi za prenos hranil in aktivacijo encimov, potreben pa je tudi za rast celične mase, predvsem pri dojenčkih v prvih mesecih življenja, ko precej hitro rastejo.
Kalij se v telo absorbira v tankem črevesu, pojasnjujejo na Inštitutu za nutrucionistiko. Telo nima zalog kalija, iz katerih bi ga lahko črpalo ob pomanjkanju, vendar bi v primeru stradanja znotrajcelične zaloge kalija padle do nevarno nizkih koncentracij šele v nekaj tednih. Za premajhne zaloge kalija so lahko krivi driska, bruhanje ter uživanje odvajal in diuretikov, zato je takrat nujno povečati vnos.
Hudemu pomanjkanju namreč lahko sledijo motnje srčnega ritma oziroma aritmija, šibkost mišic, paraliza, povišan pH krvi ali celo smrt! Pomanjkanje tega elementa v organizmu lahko povzroči hkratno čezmerno uživanje natrija, kar povzroči neravnovesje in padec koncentracije kalija, to se lahko denimo zgodi pri tistih, ki pogosto uživajo vnaprej pripravljene jedi, obroke iz konzerv, prigrizke, kot so krekerji in čips: vsa ta živila vsebujejo veliko natrija, ki spodriva kalij!
Za pomanjkanje so lahko krivi tudi stres, težave nadledvične žleze, hormonske težave, motnje hranjenja in čezmerno uživanje alkohola, znakov za premajhno koncentracijo kalija pa ni enostavno opaziti, saj simptome pogosto povezujemo z drugimi težavami. A če smo nenehno utrujeni, morda celo izčrpani, čeprav ponoči dobro spimo, to že lahko vzbuja skrb.
Če nam nagaja srce, denimo, začne nenadoma biti hitreje, pa čeprav mirujemo, je prav tako znak za preplah, ne smemo zanemariti niti nezdravega krvnega tlaka, prebavnih težav, kot so zaprtje ali driska in napenjanje, pa mravljičenja in odrevenelosti!
Odrasli naj na dan zaužije vsaj 2000 mg kalija, večje količine se priporočajo ljudem s povišanim krvnim tlakom in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Povprečen odrasel Evropejec s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije od 2500 do 4500 mg kalija na dan. Kalij je predvsem v živilih rastlinskega izvora pa tudi v nekaterih živilih živalskega izvora; največ ga je v krompirju, fižolu, sladkem krompirju, oreških ter sadju in zelenjavi.
Kalij se v telo absorbira v tankem črevesu, pojasnjujejo na Inštitutu za nutrucionistiko. Telo nima zalog kalija, iz katerih bi ga lahko črpalo ob pomanjkanju, vendar bi v primeru stradanja znotrajcelične zaloge kalija padle do nevarno nizkih koncentracij šele v nekaj tednih. Za premajhne zaloge kalija so lahko krivi driska, bruhanje ter uživanje odvajal in diuretikov, zato je takrat nujno povečati vnos.
Kuhamo nad paroZadostno količino kalija je treba telesu priskrbeti z zdravo prehrano. Mladostniki potrebujejo približno 2 g kalija na dan, kar lahko enostavno dosežemo z uravnoteženo prehrano. Kalij vsebujejo tudi ribe, meso in mleko, a so z njim bogata predvsem živila rastlinskega izvora, na seznamu so tako predvsem banane, špinača, avokado, rž in ovseni kosmiči. Pri pripravi bodimo pozorni na izločanje kalija iz živil v vodo, zaradi česar so lahko pri kuhanju izgube tega elementa tudi do 50-odstotne! Zato je smiselno uporabiti tudi vodo, v kateri smo kuhali zelenjavo, še najbolje pa je živila pripravljati na sopari.
Hudemu pomanjkanju namreč lahko sledijo motnje srčnega ritma oziroma aritmija, šibkost mišic, paraliza, povišan pH krvi ali celo smrt! Pomanjkanje tega elementa v organizmu lahko povzroči hkratno čezmerno uživanje natrija, kar povzroči neravnovesje in padec koncentracije kalija, to se lahko denimo zgodi pri tistih, ki pogosto uživajo vnaprej pripravljene jedi, obroke iz konzerv, prigrizke, kot so krekerji in čips: vsa ta živila vsebujejo veliko natrija, ki spodriva kalij!
Za pomanjkanje so lahko krivi tudi stres, težave nadledvične žleze, hormonske težave, motnje hranjenja in čezmerno uživanje alkohola, znakov za premajhno koncentracijo kalija pa ni enostavno opaziti, saj simptome pogosto povezujemo z drugimi težavami. A če smo nenehno utrujeni, morda celo izčrpani, čeprav ponoči dobro spimo, to že lahko vzbuja skrb.
Največ kalija je v oreških, fižolu, suhem sadju, avokadu, kakavu, špinači in sladkem krompirju.
Če nam nagaja srce, denimo, začne nenadoma biti hitreje, pa čeprav mirujemo, je prav tako znak za preplah, ne smemo zanemariti niti nezdravega krvnega tlaka, prebavnih težav, kot so zaprtje ali driska in napenjanje, pa mravljičenja in odrevenelosti!
Odrasli naj na dan zaužije vsaj 2000 mg kalija, večje količine se priporočajo ljudem s povišanim krvnim tlakom in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Povprečen odrasel Evropejec s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije od 2500 do 4500 mg kalija na dan. Kalij je predvsem v živilih rastlinskega izvora pa tudi v nekaterih živilih živalskega izvora; največ ga je v krompirju, fižolu, sladkem krompirju, oreških ter sadju in zelenjavi.