Treba jo je prepoznati

O alergiji govorimo, ko se telo preobčutljivo odzove na sicer nenevarne snovi (alergene), ki pri zdravih ljudeh ne povzročajo nobenih težav. Najbolj znani alergeni so cvetni prah, pršice, plesni in živila. Zakaj takšen odziv imunskega sistema, še zmeraj ne vemo, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič. »Alergija na hrano je najpogostejša pri otrocih, kritično obdobje za razvoj alergije je zgodnje otroštvo. Vendar še vedno ne vemo, kako in kdaj bi morali dojenčka seznaniti z določeno hrano, da se ne bi razvila. Nejasno je tudi, zakaj večinoma izzveni med drugim in četrtim letom starosti, na primer alergija na jajca, in zakaj je lahko prisotna vse življenje, na primer alergija na oreščke.«


Zelo alergogena hrana so arašidi, ki so lahko skriti v drugi hrani oziroma izdelkih, zato je pri nakupu živil pomembno prebrati sestavo živil. »Na splošno največ alergij povzročajo oreški, torej lešniki, arašidi, mandlji, orehi, mak, sezam. Med bolj alergogeno hrano lahko štejemo še ribe in morske sadeže. Alergijo lahko povzroča tudi določena vrsta sadja, na primer jagodičevje, kivi, banane, citrusi, tudi jabolka in hrušk, ter zelenjava, denimo paradižnik, paprika, stročnice, peteršilj, korenje, zelena in soja. Vendar so alergeni v sadju in zelenjavi termolabilni, kar pomeni, da se s kuhanjem alergijskim reakcijam lahko izognemo,« pravi sogovornica.

Alergijo lahko povzročajo tudi številna barvila in konservansi, ki so dodani hrani in pijači.

Izogibanje živilom

Alergija na hrano se pojavi lahko zelo kmalu po uživanju hrane ali čez nekaj ur. Po zaužitju hrane moramo biti pozorni na določene znake, ki kažejo na alergijo: poleg slabosti, krčev in bruhanja, ki so tipični za alergijo, saj gre za motnje v delovanju imunskega sistema, še na srbečo kožo, koprivnico, rdečino in oteklino, zamašen nos, oteženo dihanje in vse do najhujšega, življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka, ki je na srečo zelo redek, pravi sogovornica in opozori tudi na tako imenovano psevdoalergijo. »Ta se kaže s podobnimi znaki, čeprav imunski sistem ni vključen. Gre za preobčutljivost za hrano, ki vsebuje veliko histamina, na primer rdeče vino, sir, prekajeno meso. Psevdoalergijska reakcija se praviloma pojavi pozneje kot prava alergija na hrano.«


Sogovornica svetuje, da pri sumu na alergijo na določeno živilo poiščemo strokovno pomoč, preden drastično spremenimo svojo prehrano. »Kožni vbodni testi so najpogosteje uporabljani in najzanesljivejši testi za takojšnje dokazovanje alergije. Snov, za katero obstaja resna domneva, da povzroča alergijo, se z drobnim vbodom oziroma prasko vnese v kožo roke; če gre za alergijo, se bo ta pokazala kot rdečina okrog vbodnega mesta.«

In ko imamo alergijo potrjeno, je najboljši način izogibanje živilu, zaradi katerega imamo težave. Alergiki naj imajo vedno pri sebi zdravila, ki takoj olajšajo simptome alergije. To so antihistaminiki, pravi sogovornica. »Lahko so v obliki tablet oziroma sirupov za otroke, nosnih pršil, kapljic za oči, tu so še inhalatorji in mazila oziroma kreme, odvisno od tega, kako se alergija izraža,« pravi in dodaja, da se pri zdravljenju uporablja tudi imunoterapija, ki jo pri nas izvajajo specializirane ustanove. Redkeje se pri zdravljenju uporabljajo biološka zdravila, ki jih uporabljajo v primerih težke alergijske astme.