Tretjina odraslih Slovencev ima povišan tlak, ukrepajte pravočasno

Približno tretjina odraslih v Sloveniji živi s hipertenzijo oziroma s povišanim krvnim tlakom, po 60. letu pa tegoba doleti več kot polovico ljudi. Hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilna obolenja, o čemer stroka glasno ozavešča. Rezultati nedavne raziskave o poznavanju problematike, v kateri je sodelovalo 800 naključno izbranih Slovencev, starejših od 45 let, so sicer spodbudni: kar tri četrtine vprašanih pozna vrednosti svojega krvnega tlaka. Večina si ga meri vsaj enkrat na leto, nekateri, predvsem starejši, pa enkrat na mesec.

Lahko si ga merimo tudi sami. FOTO: Ake Ngiamsanguan, Getty Images

A preostali si ga niso zmerili še nikoli, zato strokovnjaki opozarjajo, da lahko le z rednimi meritvami pripomoremo k hitrejšemu prepoznavanju težav. Kdor pozna vrednosti svojega krvnega tlaka, lahko pravočasno ukrepa in prepreči nepopravljive poškodbe žil, srca, možganov, ledvic in oči. Povišan krvni tlak pomeni vrednost, višjo od 140/90 mm Hg, zdravi bi morali po priporočilu Združenja za hipertenzijo meritev opraviti najmanj enkrat na leto.

​

»Svetujemo, da si ga merite vsaj tri dni zapored in si vrednosti zapišete, o nadaljnjih ukrepih pa se posvetujte z osebnim zdravnikom,« poudarja predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Meritev lahko z ustrezno napravo opravimo sami doma, lahko pa to storimo pri osebnem zdravniku ali farmacevtu v lekarni. V sklopu letošnje akcije Mesec me­ritev maj, ki jo vodi Medna­rodno združenje za hipertenzijo, v Sloveniji pa Združenje za arterijsko hipertenzi­jo, bo v nekaterih zdravstvenih ustanovah in lekarnah ves mesec organizirano brezplačno merjenje krvnega tlaka.

Če hočete znižati krvni tlak, morate nujno storiti tole

Visok krvni tlak? Izogibajte se tej hrani (en sadež vas bo presenetil)

Ukrepajte pravočasno!

S pravočasnim ukrepanjem lahko preprečimo številne zaplete, prvi korak pa je sprememba življenjskega sloga, ki vključuje zmanjšanje telesne teže, telesno dejavnost, opustitev kajenja, omejitev soli v prehrani in pitja alkohola ter dovolj spanja. Če po šestih mesecih ne dosežemo želenih sprememb, se je treba z zdravnikom posvetovati o nadaljnjih ukrepih. »Zdravnik vam bo predpisal zdravilo za znižanje krvnega tlaka. Krvni tlak naj vas ne skrbi, dokler ga imate pod nadzorom. Visok krvni tlak je dejavnik tveganja, ki ga ima tretjina odraslih, več milijonov ljudi po vsem svetu pa ga znižuje z zdravili. Ko je ponovno v mejah normale, se lahko ob upoštevanju zdravega načina življenja in rednem jemanju zdravil vrnete v stare tirnice,« sklene doc. dr. Brguljan Hitijeva.