Tudi Brad Pitt jo ima: Ne gre za oholost, ampak motnjo
Vsem se je že kdaj zgodilo, da nas je na ulici pozdravil nekdo, ki ga nismo prepoznali. Med množico ljudi, ki jih vsakodnevno srečujemo, to pač ni nič nenavadnega, a če se dogaja redno, gre lahko za redko motnjo, imenovano prosopagnozijia oziroma obrazna slepota, ki tistim, ki zanjo trpijo, onemogoča, da bi si zapomnili in prepoznali obraze.
Kar je še nedavno veljalo za oholost ali pozabljivost, je zaradi zvezdnika Brada Pitta zdaj postalo znano kot zdravstvena težava. Da tudi sam trpi za prosopagnozijo, je razkril v intervjuju za eno od ameriških revij in ni jih bilo malo, ki so se prepoznali v težavah, ki jih je opisoval. Že dolgo zvezdnik namreč težko prepoznava obraze ljudi, za to pa so krive poškodbe ali napake na delu desne možganske poloble, imenovane fusiform gyrus.
Gre za del možganov, ki skrbi za koordinacijo živčnih sistemov, zadolženih za spomin in obrazne zaznave; fuziformna ali vretenasta vijuga, ki povezuje senčni in zatilnični reženj velikih možganov, se aktivira, kadar sočloveka pogledamo v obraz. »Ljudje, ki trpijo za prosopagnozijo, na svetu jih je okrog dva odstotka, vidijo vse dele človeškega obraza, ne morejo pa jih povezati v celoto in tako prepoznati osebe, ki jo gledajo. Motnja ima lahko izjemno negativen vpliv na družabno življenje posameznikov in v nekaterih primerih tudi močno vpliva na njihove kariere,« je pojasnil ameriški psihiater Alex Dimitriu in dodal, da ljudje, ki trpijo za omenjeno motnjo, pogosto ne prepoznajo niti lastnega odseva v ogledalu.
Dve vrsti
Obstajata dve vrsti prosopagnozije, ena je razvojna in se pojavi že v otroštvu in ni posledica poškodbe, druga pa se lahko pojavi pozneje zaradi poškodbe možganov, po možganski kapi denimo ali kot posledica alzheimerjeve bolezni. Težava z razvojno prosopagnozijo, za katero trpi tudi Pitt, je, da jo je, ker ne nastane kot posledica travme, nemogoče diagnosticirati z magnetno resonanco ali drugimi napravami. Pogosto jo otroci podedujejo, prisotna je tudi pri tistih, ki so jim diagnosticirali avtizem ali aspergerjev sindrom, nevrologi pa menijo, da je najverjetneje prav prosopagnozija razlog, da se te osebe v družbi ne znajdejo najbolje.
Tako kot je motnjo nemogoče diagnosticirati, zanjo tudi zdravila ni. Z njo se je treba naučiti živeti. Pri družinskih članih, prijateljih sodelavcih in drugih ljudeh, ki jih pogosto srečujemo, si lahko denimo pomagamo tako, da si poskušamo zapomniti čim več podrobnosti, ki jih potem zavestno povežemo v celoto. Zapomnimo si predvsem podrobnosti, po katerih se ena oseba razlikuje od druge. Vsi imajo nos, oči in usta, a eden ima morda pege, drugi znamenje na licu, tretji zelo velika usta ali zobe in po teh lastnostih, značilnih zgolj za določenega posameznika, lahko »prepoznamo«, kdo stoji pred nami.
