NA POMOČ
Tudi homeopatija zdravi
Uspešna je pri kroničnih in akutnih boleznih; kdaj uporabiti homeopatijo in kdaj konvencionalno medicino, odloči zdravnik, ki pozna obe metodi – a zdravniku, ki zdravi s homeopatijo, grozi odvzem licence
Odpri galerijo
Homeopatska zdravila naj bi telo okrepila, da se zmore samo boriti z boleznijo. FOTO: Guliver/Getty Images
Homeopatija je celostni sistem zdravljenja, ki temelji na načelu zdravljenja podobnega s podobnim. Zdravimo lahko vse bolezni razen tistih, ki potrebujejo kirurško zdravljenje, lahko pa homeopatsko zdravljenje lajša pooperativne težave in krajša čas okrevanja, pravi Irena Gorišek, dr. med., predsednica Slovenskega homeopatskega društva. »Homeopatija je uspešna pri kroničnih in akutnih boleznih, pri ponavljajočih se obolevanjih, vnetjih, bolečinah, alergijah.«
V čem se razlikuje od šolske medicine? Sogovornica pojasni, da je razlika v pristopu do bolezni in bolnika, v pripravi in proizvodnji zdravil, v mehanizmu delovanja zdravil, toda vse z istim ciljem – zdravljenje in pomoč bolniku. »Kdaj samo homeopatsko zdravljenje ne bo zadoščalo oziroma kdaj bo treba uporabiti le konvencionalno zdravljenje, je odločitev strokovnjaka – zdravnika, ki je strokovno usposobljen za diagnostiko in zdravljenje na svojem področju. Odločitev o zdravljenju je v rokah strokovno usposobljene osebe, ki pozna prednosti in pomanjkljivosti obeh metod in zna ob diagnozi bolezni in splošnem stanju bolnika jasno prepoznati bolezni, ki so oziroma niso primerne za homeopatsko zdravljenje.«
Pri zdravljenju konvencionalna medicina uporablja zdravila, ki lahko uničijo oziroma zatrejo povzročitelja bolezni, včasih je treba zatreti imunski odziv telesa, zmanjšati bolečinsko odzivnost ... Homeopatska zdravila naj bi telo okrepila, da se uspe samo boriti z boleznijo, pojasni Goriškova. »Zdravnik homeopat se osredotoča na simptome bolnika in bolezni, diagnoza bolezni pri določanju homeopatskega zdravila ni najbolj pomembna. Poleg manifestacij bolečine se upošteva še bolnikove psihične, splošne in posebne simptome, ki natančno definirajo sliko bolezni oziroma zdravila.« Kdaj uporabiti homeopatijo in kdaj konvencionalno medicino oziroma ali ju lahko kombiniramo, je odločitev, ki jo mora sprejeti zdravnik, ki pozna obe metodi in se odgovorno odloči za eno ali drugo, pojasni Goriškova.
Kljub zakonski vrzeli se tudi pri nas vedno več zdravnikov odloča za triletni študij homeopatije, saj jim homeopatija, ki jo lahko uporabljajo samostojno ali v kombinaciji s terapijo šolske medicine, daje možnost drugačne obravnave pacienta ter dodatne terapevtske možnosti pri zdravljenju akutnih in kroničnih bolezni.
Homeopatsko zdravljenje koristi tudi pri zdravljenju poškodb, saj se prej zmanjšajo hematomi, pojenjajo bolečine, hitreje se celijo kosti. Koristi tudi pri kroničnih boleznih, a je pri teh potrebna potrpežljivost, pravi Goriškova. »Učinki zdravljenja se kažejo počasi, včasih jih merimo v mesecih, včasih v letih, odvisno od bolezni, bolnika in tudi zdravnika homeopata. Kronične bolezni, ki sčasoma napredujejo in se slabšajo, lahko zdravljenje s homeopatijo vzdržuje v stabilnem stanju, lahko pa jih tudi pozdravi – odvisno, v kateri fazi se začnejo zdraviti. Kadar so organi preveč prizadeti, niti s homeopatijo ne moremo narediti čudežev, lahko le pomagamo pri vzdrževanju zatečenega stanja,« sklene Goriškova. Marija Mica Kotnik
V čem se razlikuje od šolske medicine? Sogovornica pojasni, da je razlika v pristopu do bolezni in bolnika, v pripravi in proizvodnji zdravil, v mehanizmu delovanja zdravil, toda vse z istim ciljem – zdravljenje in pomoč bolniku. »Kdaj samo homeopatsko zdravljenje ne bo zadoščalo oziroma kdaj bo treba uporabiti le konvencionalno zdravljenje, je odločitev strokovnjaka – zdravnika, ki je strokovno usposobljen za diagnostiko in zdravljenje na svojem področju. Odločitev o zdravljenju je v rokah strokovno usposobljene osebe, ki pozna prednosti in pomanjkljivosti obeh metod in zna ob diagnozi bolezni in splošnem stanju bolnika jasno prepoznati bolezni, ki so oziroma niso primerne za homeopatsko zdravljenje.«
Homeopatska zdravila in stranski učinki
Neželenih učinkov v klasičnem smislu, kot jih poznamo pri zdravilih konvencionalne medicine, pri homeopatskih zdravilih ni, ker so pripravljena drugače in se tudi njihov način delovanja razlikuje od vseh preostalih zdravil, kar jih poznamo, pojasni Irena Gorišek. »Kadar zdravilo ni pravilno individualno izbrano, ne bo učinkovalo, če bi ga jemali dlje, lahko sproži simptome preizkusa zdravila, ki se umirijo s prenehanjem jemanja.« Goriškova pojasni, da lahko pravilno izbrano zdravilo izzove začetno poslabšanje stanja (ni pa nujno), kar pomeni, da je telo na zdravilo reagiralo in lahko pričakujemo izboljšanje stanja oziroma bolezni. »Začetna poslabšanja se pogosto pojavijo pri kožnih obolenjih, bolj redko pri akutnih. Na začetno poslabšanje lahko delno vplivamo s prilagoditvijo potence zdravila.«
Neželenih učinkov v klasičnem smislu, kot jih poznamo pri zdravilih konvencionalne medicine, pri homeopatskih zdravilih ni, ker so pripravljena drugače in se tudi njihov način delovanja razlikuje od vseh preostalih zdravil, kar jih poznamo, pojasni Irena Gorišek. »Kadar zdravilo ni pravilno individualno izbrano, ne bo učinkovalo, če bi ga jemali dlje, lahko sproži simptome preizkusa zdravila, ki se umirijo s prenehanjem jemanja.« Goriškova pojasni, da lahko pravilno izbrano zdravilo izzove začetno poslabšanje stanja (ni pa nujno), kar pomeni, da je telo na zdravilo reagiralo in lahko pričakujemo izboljšanje stanja oziroma bolezni. »Začetna poslabšanja se pogosto pojavijo pri kožnih obolenjih, bolj redko pri akutnih. Na začetno poslabšanje lahko delno vplivamo s prilagoditvijo potence zdravila.«
Pri zdravljenju konvencionalna medicina uporablja zdravila, ki lahko uničijo oziroma zatrejo povzročitelja bolezni, včasih je treba zatreti imunski odziv telesa, zmanjšati bolečinsko odzivnost ... Homeopatska zdravila naj bi telo okrepila, da se uspe samo boriti z boleznijo, pojasni Goriškova. »Zdravnik homeopat se osredotoča na simptome bolnika in bolezni, diagnoza bolezni pri določanju homeopatskega zdravila ni najbolj pomembna. Poleg manifestacij bolečine se upošteva še bolnikove psihične, splošne in posebne simptome, ki natančno definirajo sliko bolezni oziroma zdravila.« Kdaj uporabiti homeopatijo in kdaj konvencionalno medicino oziroma ali ju lahko kombiniramo, je odločitev, ki jo mora sprejeti zdravnik, ki pozna obe metodi in se odgovorno odloči za eno ali drugo, pojasni Goriškova.
Odvzem licence
V Sloveniji smejo s homeopatijo zdraviti le zdravniki s pridobljenim znanjem iz homeopatije, a je Slovenija edina država članica EU, ki zdravniku odvzame ali ne podeli zdravniške licence, če zdravi s homeopatijo. Homeopatska zdravila so pri nas edina zdravila za uporabo v humani medicini, ki jih ne sme predpisati zdravnik z licenco. Kar je absurd, pravi Goriškova, saj je zdravnik temeljni nosilec zdravljenja, edini pooblaščen za predpisovanje zdravil za uporabo v humani medicini in edini strokovno usposobljen za zdravljenje ljudi. »To je tudi v nasprotju s številnimi zakoni. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je decembra 2014 sprejela sklep, da Zdravniška zbornica Slovenije predlaga ministrstvu za zdravje, da se predpisi spremenijo tako, da se zdravniku, ki se ukvarja s homeopatsko dejavnostjo, samo zaradi tega licenca ne odvzame. Tudi zato se je ministrstvo leta 2015 odločilo, da pripravi zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Ko bo sprejet, se bo uredilo to, kar bi moralo biti urejeno že leta 1992 v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti, in sicer da lahko zdravniki zdravijo s homeopatijo in izvajajo tudi druge metode zdravljenja brez sankcije odvzema zdravniške licence. Pričakujemo, da bo nova vlada končala začeto delo,« je jasna sogovornica.»Kadar zdravimo akutne bolezni in je zdravilo pravilno izbrano, sledi izboljšanje že po nekaj urah, včasih tudi prej.
Kljub zakonski vrzeli se tudi pri nas vedno več zdravnikov odloča za triletni študij homeopatije, saj jim homeopatija, ki jo lahko uporabljajo samostojno ali v kombinaciji s terapijo šolske medicine, daje možnost drugačne obravnave pacienta ter dodatne terapevtske možnosti pri zdravljenju akutnih in kroničnih bolezni.
Čudežev ni
Homeopatija je metoda zdravljenja z veliko dodano vrednostjo, pravi sogovornica: zmanjša uporabo drugih zdravil, izboljša splošno stanje organizma, izboljša stanje po poškodbah, je brez neželenih učinkov in je tudi ekološko neoporečna. »Kadar zdravimo akutne bolezni in je zdravilo pravilno izbrano, sledi izboljšanje že po nekaj urah, včasih tudi prej. Odvisno od bolezni in bolnika. Najhitreje se na pravilno izbrano zdravilo odzovejo mali otroci. Lahko se izboljšajo splošno počutje, razpoloženje, apetit … in to je znak, da zdravljenje napreduje v pravo smer.«Homeopatsko zdravljenje koristi tudi pri zdravljenju poškodb, saj se prej zmanjšajo hematomi, pojenjajo bolečine, hitreje se celijo kosti. Koristi tudi pri kroničnih boleznih, a je pri teh potrebna potrpežljivost, pravi Goriškova. »Učinki zdravljenja se kažejo počasi, včasih jih merimo v mesecih, včasih v letih, odvisno od bolezni, bolnika in tudi zdravnika homeopata. Kronične bolezni, ki sčasoma napredujejo in se slabšajo, lahko zdravljenje s homeopatijo vzdržuje v stabilnem stanju, lahko pa jih tudi pozdravi – odvisno, v kateri fazi se začnejo zdraviti. Kadar so organi preveč prizadeti, niti s homeopatijo ne moremo narediti čudežev, lahko le pomagamo pri vzdrževanju zatečenega stanja,« sklene Goriškova. Marija Mica Kotnik
