DAN ZEMLJE
Tudi hrana je žrtev klimatskih sprememb
Svetovno gibanje Slow food ob dnevu matere Zemlje izpostavlja pomen uporabe lokalne in sezonske hrane; po svetu je bilo letos 1000 dogodkov, eden tudi v Istri.
Odpri galerijo
Primorske in štajerske slowfoodovce je gostila domačija Butul na Manžanu v slovenski Istri.
Tudi letos se je 10. december, dan matere Zemlje, povezal s celoletno akcijo organizacije Slow food Menu for change, s katero ozaveščajo ljudi po vsem svetu, da je tudi naša hrana ena od primarnih žrtev podnebnih sprememb.
»Suša, širjenje puščav, poplave, dvig morske gladine in oceansko onesnaženje ogrožajo našo hrano po vsem svetu. Najrevnejši deli planeta že neposredno trpijo zaradi posledic, vendar se te lahko čutijo povsod: milejše zime, severni premik tropskih škodljivcev, skromni pašniki in pogosti, nepredvidljivi in nasilni vremenski dogodki,« opozarjajo v gibanju Slow food, ki je razširjeno v več kot 180 državah.
Meni za spremembe je prva mednarodna kampanja, ki povezuje podnebne spremembe s proizvodnjo in porabo hrane. Po zaslugi članov združenja Slow food Primorska se je tudi Slovenija vključila vanjo z več dogodki, tudi z decembrskim, ko so se primorski in štajerski slowfoodovci srečali na domačiji Butul na Manžanu v slovenski Istri. Dogodek so poimenovali Maceracija je tradicija, maceracija belih vin v Istri in na Krasu je namreč tradicija, ki sega stoletja v preteklost. Gre za predelavo belih vin po postopku za rdeča; bela vina so v teh koncih puščali dlje v stiku z jagodnimi kožicami.
Namen letošnjega srečanja je bil poziv javnosti, da to maceracijo kot značilno primorsko predelavo vin predstavijo svetovni javnosti. Pripravili so degustacijo 28 maceriranih belih vin s Primorske in iz zamejstva. Vinarji, sommelieri, enologi, degustatorji in ljubitelji vin so opravili tako imenovano slepo degustacijo izbora vin: steklenice vin slovenskih pridelovalcev, med katerimi so bila tako že svetovno uveljavljena imena vinarjev kot tudi tista, ki se šele uveljavljajo, so ovili v papir, da ni bilo mogoče prek etiket prepoznati vinarja, in ob prerezu letnikov od leta 2003 do vin letošnje letine so jih lahko okušali, primerjali in ocenjevali.
Enotni so si bili, da je maceracija belih vin tradicija, ki je je treba nadaljevati, negovati in nadgrajevati, obenem pa sporočiti svetu, da je doma v Sloveniji. Zavzeli so se za vpis maceracije belih vin v Sloveniji na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kamor sta se letos iz Slovenije uvrstila suhozidna gradnja na Krasu in Istri in klekljanje čipk.
Steklenice so ovili v papir, da ni bilo mogoče prepoznati vinarja.
»Suša, širjenje puščav, poplave, dvig morske gladine in oceansko onesnaženje ogrožajo našo hrano po vsem svetu. Najrevnejši deli planeta že neposredno trpijo zaradi posledic, vendar se te lahko čutijo povsod: milejše zime, severni premik tropskih škodljivcev, skromni pašniki in pogosti, nepredvidljivi in nasilni vremenski dogodki,« opozarjajo v gibanju Slow food, ki je razširjeno v več kot 180 državah.
Meni za spremembe je prva mednarodna kampanja, ki povezuje podnebne spremembe s proizvodnjo in porabo hrane. Po zaslugi članov združenja Slow food Primorska se je tudi Slovenija vključila vanjo z več dogodki, tudi z decembrskim, ko so se primorski in štajerski slowfoodovci srečali na domačiji Butul na Manžanu v slovenski Istri. Dogodek so poimenovali Maceracija je tradicija, maceracija belih vin v Istri in na Krasu je namreč tradicija, ki sega stoletja v preteklost. Gre za predelavo belih vin po postopku za rdeča; bela vina so v teh koncih puščali dlje v stiku z jagodnimi kožicami.
Gibanje Slow food je razširjeno v več kot 180 državah.
Namen letošnjega srečanja je bil poziv javnosti, da to maceracijo kot značilno primorsko predelavo vin predstavijo svetovni javnosti. Pripravili so degustacijo 28 maceriranih belih vin s Primorske in iz zamejstva. Vinarji, sommelieri, enologi, degustatorji in ljubitelji vin so opravili tako imenovano slepo degustacijo izbora vin: steklenice vin slovenskih pridelovalcev, med katerimi so bila tako že svetovno uveljavljena imena vinarjev kot tudi tista, ki se šele uveljavljajo, so ovili v papir, da ni bilo mogoče prek etiket prepoznati vinarja, in ob prerezu letnikov od leta 2003 do vin letošnje letine so jih lahko okušali, primerjali in ocenjevali.
Maceracijo belih vin bi vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Enotni so si bili, da je maceracija belih vin tradicija, ki je je treba nadaljevati, negovati in nadgrajevati, obenem pa sporočiti svetu, da je doma v Sloveniji. Zavzeli so se za vpis maceracije belih vin v Sloveniji na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kamor sta se letos iz Slovenije uvrstila suhozidna gradnja na Krasu in Istri in klekljanje čipk.
