OČI

Tudi oči potrebujejo gibanje

Naše oči v resnici le redko zares počivajo; vedno več ljudi ima težave z vidom, najpogosteje se začnejo s suhimi očmi.
Fotografija: Zasloni niso prijazni do naših oči. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Zasloni niso prijazni do naših oči. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Da čedalje več časa preživimo v zaprtih prostorih in vse manj na svežem zraku, je velik udarec za naše telo in zdravje, tudi oči. Zasloni so danes neizogibni tako med delavnikom kot med prostim časom, kar povzroča suhost oči, ki lahko vodi v druge težave, opozarja prof. dr. Nikica Gabrić, direktor in ustanovitelj Klinike Svjetlost:

Zasloni niso prijazni do naših oči. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Zasloni niso prijazni do naših oči. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

»Težave pri občutku suhih oči lahko sprva sami blažimo z umetnimi solzami, s čimer poskušamo odstraniti vzrok za pomanjkanje solz. Pri izrazitejših težavah so na voljo zdravila, katerih izbira je odvisna od stopnje prizadetosti oči in vzroka težave. Če so težave izrazite, priporočamo obisk oftalmologa, saj bo glede na pravi vzrok predpisal najprimernejše zdravljenje in preprečil nastanek morebitnih hujših okvar. Če suhih oči ne zdravimo, se pojavi pordelost veznice, oko boli in je vedno bolj utrujeno. Na dolgi rok se lahko roženica zabrazgotini.«

Sogovornik opozarja, da bi morali za oči redno skrbeti na preventivni ravni: »Začnemo s prehrano. Za oster vid so pomembni betakaroteni, ki jih najdemo v rdeči in zeleni zelenjavi. Proste radikale uničijo vitamina C (v svežem sadju) in E (v jedilnem olju) ter cink (v polnozrnatih izdelkih). Očesne celice krepijo maščobne kisline omega 3 v morskih ribah.

V sončnem vremenu nosimo sončna očala, tudi pozimi.
V sončnem vremenu nosimo sončna očala, tudi pozimi.

Priporočamo, da v sončnem vremenu vedno nosite sončna očala, se izogibate nikotinu, po večurnem delu za računalnikom pa si privoščite odmor, da si oči odpočijejo. Ne uporabljajte kozmetike, ki draži oči, in poskrbite, da večino dela opravite pri dnevni svetlobi, saj najmanj obremenjuje oči. Zdrave oči potrebujejo tudi gibanje, zato priporočamo preproste vaje za vsak dan.«

O pomenu zdravih oči je podučil tudi otroke: »Za zdrave oči pri najmlajših je pomembno, da omejimo čas, ki ga preživijo za računalnikom, ob gledanju televizije in branju. Poskrbimo, da si vsako uro vzamejo nekaj odmora, da so ustrezno hidrirani in oči ob različnih dejavnostih ne napenjajo v pretemnem prostoru.«
 

Ob simptomih k zdravniku


Pozimi se zadržujemo v ogrevanih prostorih, za katere je pogosto značilen suh zrak, ki draži oči, zato je potrebna posebna nega: »Pomemben je vnos zadostne tekočine, da lahko telo poskrbi za optimalno vlažnost sluznic – tudi tiste v očeh. Na dan popijemo vsaj dva litra tekočine, če se zadržujemo v prostorih s klimatskimi napravami, še liter več. Za telo je najboljša voda. V prostoru ohranjamo 50-odstotno vlažnost, gretje ali hlajenje usmerjamo stran od oči. Zrak v ogrevanih prostorih ima pogosto le od 20- do 40-odstotno vlažnost, v naravi je večinoma več kot 80-odstotna, zato je lahko tudi sprehod po opravljenem delu sprostitev za oči. Med tekom se spodbudi celo izločanje solz.«

Občutek suhih oči si lahko sprva blažimo sami, ob hujših težavah pa obiščemo oftalmologa.
Občutek suhih oči si lahko sprva blažimo sami, ob hujših težavah pa obiščemo oftalmologa.

Če se pokažejo resni simptomi, denimo zamegljen vid ali nesposobnost očesa, da izostri sliko na blizu ali daleč, ne omahujmo z obiskom pri specialistu, pravi sogovornik: »To je najpogosteje posledica očesnih okvar, kot so kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Težave je mogoče rešiti s korekcijskimi očali, kontaktnimi lečami ali operativno z laserskim posegom. Zamegljen in popačen vid je lahko posledica starostne degeneracije makule. Gre za okvaro, ki vpliva na osrednji vid, periferni ostane nespremenjen. Če bolezni ne odkrijemo in ne zaustavimo njenega napredovanja dovolj zgodaj, lahko povzroči oslepitev, saj je stanje nepopravljivo.«

Ignorirati ne smemo niti zatemnjenega vida, nadaljuje sogovornik: »Če je vaš vid nekoliko moten, slika pa manj ostra, imate morda katarakto oziroma sivo mreno. Gre za s starostjo povezano okvaro, ki počasi napreduje, nezdravljena lahko vodi v slepoto. Sivo mreno je mogoče odstraniti, zato je pomembno, da jo čim prej odkrijete.


Nekoliko moten vid je lahko posledica pomanjkanja vitamina A, spolno prenosljive bolezni ali tumorja v očesu. Če je centralni vid dober, slika zunaj osrednjega področja pa začne izgubljati ostrino, gre morda za slabšanje perifernega vida. Ta je odgovoren za zaznavanje gibanja in detajlov ob robovih našega vidnega polja ter za zaznavanje prihajajoče nevarnosti.

Eden od vzrokov za poslabšanje perifernega vida je glavkom. Pri tem je pogost abnormalen pritisk v očesu, če se stanje slabša, lahko povzroči hudo bolečino in celo slepoto. Zgodnja diagnoza je zato še kako pomembna.« Temne pike, plavajoče podobe in bliskanje v očeh so običajno simptomi odstopa steklovine, torej stanja, ko se želatini podobna tekočina v očesu zgosti in odstopi od notranje stene očesa.


»Ti simptomi so lahko kazalniki diabetične retinopatije, ki povzroči oslabitev in pokanje žilic v mrežnici ali odstop mrežnice, kar lahko vodi v slepoto. Če opazite temne lise v vidnem polju, se vam počasi povečujejo sence iz stranskih kotov vidnega polja in začnete opažati bliskanje v očeh, čim prej obiščite zdravnika,« opozori prof. dr. Gabrić. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije